Tiskane izdaje
Sposoben je ta mladi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki mu ni uspelo le narediti »udara« znotraj ljudske stranke in s polnimi pooblastili prevzeti njeno vodenje, temveč je severno sosedo »prisilil«, da bo izbirala svoje zvezne predstavnike ljudstva že letošnjo jesen, eno leto prej, kakor bi morala. Čeprav so njegovi stranki, ki se je na zadnjih parlamentarnih volitvah uvrstila na drugo mesto, do njegovega prevzema vodstva javnomnenjske raziskave napovedovale precej slabši izkupiček, je 30-letni Kurz najbolj priljubljen med avstrijskimi političnimi osebnostmi, bolj kot drugouvrščeni, 47-letni Heinz-Christian Strache, čigar trenutno opozicijska svobodnjaška stranka po anketah vztrajno vodi, ali voditelj trenutno vladajočih socialdemokratov in predsednik zvezne vlade, 51-letni Christian Kern, ki je šele na tretjem mestu.
Že zadnje presedniške volitve so pokazale, da v avstrijski »drugi republiki« ni nič več tako, kakor je bilo. Že v prvi »rundi« sta namreč izpadla kandidata obeh tradicionalno vladajočih strank, »rdečih« socialdemokratov in »črne« ljudske stranke. Javno mnenje kaže, da stranke niso več v modi, pač pa se veča ljudsko povpraševanje po priljubljenih osebnostih, ne glede na to, da o nekaterih, kakor je na primer zunanji minister, še v sami stranki dobro ne vedo, kakšna so njegova stališča do številnih pomembnih reči. Kljub temu je Kurzu uspelo prepričati najvplivnejše veljake v stranki ne le v to, da jo bo lahko po svoje kadrovsko in vsebinsko preoblikoval, ampak tudi v to, da bo nepriljubljeni stranki na volitvah velikodušno posodil svoje ime (blagovno znamko) in bo njenim kandidatom dovolil nastopati na »listi Sebastiana Kurza«.
Komentatorji zdaj napovedujejo, da bo glavni spopad na jesenskih volitvah potekal med dvema »osebnostma«, Kurzem, ki ga nekateri v svojih analizah že ocenjujejo kot bodočega kanclerja, in Kernom, ki je prav tako ne dolgo tega prevzel krmilo zaspale stranke in ji vsaj povišal točke na lestvicah priljubljenosti.
Težava socialdemokratskega voditelja bo, da bo zdaj obveljal kot edini kandidat »starega režima«, Kurz pa bo odigral »prinašalca sprememb«. A mladi voditelj ljudske stranke Kernu ne more zares odvzeti glasov njegovih dosedanjih volivcev, pač pa lahko pridobi »protestne glasove«, ki so jih običajno pobirali »modri«, kakor tudi pravijo svobodnjaški stranki. Zato se kaj lahko zgodi, da bo pravi poraženec na jesenskih volitvah Strache. Vsaj v tistih rečeh, o katerih je javno govoril, zlasti o sprejemanju pribežnikov in njihovi integraciji, je Kurz namreč dokazal, da razmišlja precej bolj desno, kakor je bila dosedanja politika stranke. Tudi s tem, da je solidaren z bojem svojih madžarskih in poljskih tovarišev na oblasti proti »bruseljski hegemoniji«, bo zožil manevrski prostor »protievropskim« svobodnjakom.
Nekateri Kurza primerjajo z novopečenim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je bil prav tako del »starega sistema«, a mu je uspelo volivce prepričati, da se je kot kak baron Münchausen lastnoročno izvlekel iz zatohlega močvirja starega in bo popeljal državo v lepšo prihodnost. Če bo ta trik uspel tudi Kurzu, potem bo avstrijskemu »Le Penu« trda predla.
Tako kot madžarska skrajnodesničaska stranka Jobbik utegnejo tudi avstrijski svobodnjaki ugotoviti, da jim je vladajoča »zmerna« desnica popolnoma zasedla politični prostor in da je zanje edina možnost za preživetje − premik v levo. Ali v zvezno vlado. Nobeno veliko presenečenje namreč ne bo, če naslednja vladajoča koalicija v severni sosedi ne bo več rdeče-črna, temveč črno-modra.
