Tiskane izdaje
»Si predstavljate, kakšno moč ima lahko vaš odgovor? Če bi subtilno namignili, da vam je kandidat X bolj všeč, bi ta naslednji dan [kakor pokaže spraševalec z rokami − potonil]. Če pa bi rekli, da ne marate Trumpa ali kaj podobnega, kaj bi se zgodilo? Zmagal bi. Takšna je vaša moč v ZDA.«
To je eno izmed vprašanj, ki jih je ameriški režiser Oliver Stone postavil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v dokumentarnem filmu Intervjuji s Putinom, ki ga od ponedeljka do četrtka predvajajo na ameriški televiziji Showtime. Dolgoletni voditelj Ruske federacije spraševalcu smehljaje odvrne, da se njegova država v nasprotju z njenimi številnimi (zahodnimi) partnerji v notranjepolitične zadeve drugih držav ne vpleta, ta pa pogovor, vidno zadovoljen, zaključi z besedami: »Hvala, gospod. Se vidimo jutri. Bova govorila o bolj zoprnih zadevah.«
Ta del štiriurnega dokumentarnega filma, ki ga je Stone snemal skoraj dve leti, v tem času pa se je s Putinom pogovarjal več kot 20 ur, je doslej izzval največ kritik. Resnica celotne »protiruske gonje«, ki se zdaj razvnema na drugi strani Atlantika, se seveda skriva že v samem vprašanju znanega režiserja. Toda kritike v medijih, ki jih ameriški predsednik Donald Trump imenuje raznašalci »lažnih novic«, sta bolj zbodli ponovitev Putinove »mantre« o ruski politiki nevmešavanja v notranje peripetije drugih držav in Stonov »ponižni« odziv nanjo. Čeprav do zdaj ni nihče še pokazal nobenega trdnega dokaza, je večina Američanov prepričana, da se je Rusija vpletala v njihove predsedniške volitve, zato je zanje vsako novo Putinovo zanikanje tega le še en dokaz o nasprotnem. Ko pa vidijo še spraševalčevo navdušenje nad tako pomanjkljivim odgovorom nekoga, ki ga je poražena demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton primerjala celo s Hitlerjem, potem ni zanje nobenega dvoma več: levičarski filmar se je sam razgalil kot »koristni idiot« v propagandni igri Kremlja.
Stonov film bo prepričane na obeh frontah ponovno razbesnele hladne vojne zgolj utrdil v njihovi veri. »Prihajajo nad Ameriko. Spet se bodo vrnili,« je pred dnevi pred rusko grožnjo posvaril odstavljeni direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI James Comey. Korporativni mediji vsak dan najdejo nove »dokaze« o ruskih navezah Trumpovih sodelavcev in čedalje bolj drznih ruskih »napadih« na zahodne demokracije. V nekoč ugledni reviji Foreign Policy so pred dnevi razkrili, da Rusija kot novo orožje v hibridni vojni uporablja celo »gangsterje«. Če verjamete komentarjem v nekaterih zahodnih medijih, potem v zadnjem času skorajda ni bilo volitev v zahodnem svetu, v katere se Rusija ne bi tako ali drugače vmešala. Ne le v ZDA, kjer so nekateri sveto prepričani, da jim je Putin kar neposredno izvolil Trumpa, Kremelj je menda poslal hekerje v predvolilni boj v Franciji, rovaril po Nizozemskem, a pri miru ni pustil niti malih in »nepomembnih«, saj da je delal zmešnjavo tudi v Makedoniji, v Črni gori celo pripravljal državni udar itd., itd.
Postalo je že stvar mednarodnega prestiža, da se Putin neposredno vpleta v tvoje notranje zadeve. Zato se je pred kratkim komentantorju »mogočnega« britanskega medijskega imperija BBC povesil njegov domoljubni nos, ko mu je ruski analitik Sergej Markov razložil, da je Velika Britanija, ki je ne glede na politične menjave v vrhu oblasti vedno zgolj zvesti hlapec ZDA, za Moskvo tako nepomembna, da je njihove nedavne parlamentarne volitve sploh niso zanimale in se niti ni poskušala vanje vmešati.
