Tiskane izdaje
Notranjepolitične razprave v ZDA so postale takšne, da zvenijo že tako kakor v tistih državah, ki jih zunanje ministrstvo Američanom odsvetuje obiskati, je prejšnji teden diplomantom fakultete Johna F. Kennedija harvardske univerze potožil prejšnji prvi mož ameriške diplomacije John Kerry. »Ko so me včasih vprašali, v čem je skrivnost tega, da imaš dejanski vpliv na vladanje, sem odgovarjal – bodisi pojdite v politiko bodisi diplomirajte na vaši šoli. V zadnjem času so se stvari spremenile. Pri tej Beli hiši bi odvrnil, kupite si [priljubljeni jezikovni tečaj] Rosetto Stone in se naučite ruščine,« je svetoval Kerry.
Ameriška mladina ni čakala na nasvete nekdanjega senatorja in pogorelega uradnega demokratskega tekmeca proti republikanskemu predsedniku države Georgeu W. Bushu na volitvah leta 2004. »Naj zveni še tako ironično, ampak na moja predavanja o ruski zunanji politiki se je prejšnjo jesen vpisalo tretjino več študentov kot običajno. Na magistrski program pa celo trikrat več,« je danes v pogovoru za ruski časnik Kommersant povedala profesorica Angela Stent, ki vodi Center za evroazijske, ruske in vzhodnoevropske študije na washingtonski univerzi Georgetown.
Stvari so se res spremenile. Ko je izbruhnila ukrajinska kriza, so vodilni ameriški proučevalci ruskih študij zgroženo ugotavljali, da je med mladimi Američani zanimanje za to področje povsem usahnilo. A od takrat je na drugi strani velike luže za veliko ljudi res vse postalo drugače, saj so trdno prepričani, da so jim novega predsednika izvolili v Kremlju. Izvolitev Donalda Trumpa je bila po besedah profesorice Stentove velik šok zlasti za predstavnike »establishmenta«, za elito, nekateri demokrati pa za poraz svoje kandidatke Hillary Clinton krivijo Rusijo, »kar je zanje zelo udobno«.
Za novega poglavarja Bele hiše uradne preiskave, špekulacije in medijski škandali o domnevnih ruskih povezavah njegovih sodelavcev ter morebitnih vplivih Moskve na potek ameriških predsedniških volitev niso tako udobni. Prepričan je, da so mu vso to godljo zakuhali tudi vodilni korporativni mediji, ki da so polni »lažnih novic«. Tako je nove obtožbe o skrivnostnih ruskih povezavah svojega zeta pospremil z izjavo, ki jo je dal svojemu tradicionalnemu prenašalcu sporočil twitterju. »Ruske oblasti se morajo smejati nad ZDA in tem, kako je šepavi izgovor, zakaj so demokrati izgubili na volitvah, prevladal med lažnimi novičarji,« je včeraj zapisal 45. predsednik ZDA, ki se je pravkar vrnil s svoje prve mednarodne turneje, med katero je obiskal tudi staro celino.
Kakor ugotavljajo analitiki, se na tej turneji ni pripetilo nič zares zgodovinskega, se je pa po njej pomembno premaknilo znotraj četrte veje ameriške oblasti, ki je doslej Trumpove ruske zgodbe obravnavala večinoma le kot notranjepolitično oziroma volilno temo. Zdaj so vodilni mediji ugotovili, da »trojanski konj«, ki jim ga je Moskva postavila za predsednika, tudi na mednarodnem prizorišču služi interesom svojega »gospodarja«, ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Rezultat Trumpove poti sta omajan ameriški vpliv na stari celini in rekordno slabi ameriško-nemški odnosi, ki so bili več kot 70 let temelj čezatlantskega zavezništva, je prepričana kolumnistka časnika Washington Post (in žena nekdanjega poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega) Anne Applebaum. Ameriške bralce je obvestila, da so na ruski državni televiziji poročali, kako je Trump spremenil Nato v »hišo kart«, ruske oblasti, ki »so si dolgo prizadevale izgnati ZDA s kontinenta«, pa so po njenem mnenju »navdušene«. Tako kot novi ameriški predsednik je tudi urednik revije Atlantic David Frum svoja stališča čivknil po twitterju. »Od leta 1945 je bil strateški cilj Sovjetske zveze in potem Rusije v Evropi ta, da pretrga ameriško-nemško zavezništvo. Trumpu je to uspelo,« je zapisal konservativni komentator in pisec govorov za nekdanjega predsednika Georgea Busha mlajšega.
Če po vsem tem v ZDA komu še ni bilo jasno, kaj naj si misli o svojem predsedniku, mu je to včeraj že v naslovu komentarja razložil vodilni ameriški dnevnik New York Times: »Os Trump-Putin. Na svoji poti po Evropi se je Trump znova in znova obnašal tako, kakor da poskuša pripomoči Putinovim interesom«. Danes pa so podobne trditve zapisali v konkurenčnem Washigton Postu, kjer so komentar opremili z naslovom: »Trumpova prosaudska, proruska in antievropska zunanja politika«.
Če verjamete ameriškim vodilnim medijem, potem ni nobenega dvoma več. Ameriški predsednik je hlapec svojega velikega ruskega pokrovitelja, ki ga je Trumpov strankarski tovariš John McCain pred dnevi razglasil za hujšega ameriškega sovražnika, kot je Islamska država. Veteran ameriške politike, ki si je neuspešno prizadeval, da bi se zavihtel na čelo države, bo že vedel, saj ga v njegovi domovini kar nekaj nasprotnikov obtožuje, da je eden od vplivnih botrov te razvpite teroristične organizacije.
