Cerar, novi problem kvantne fizike

Nekako se ponavlja Mercator, le da v drugače zrežirani igri. Bo naslednji v vrsti Triglav?

Objavljeno
08. junij 2015 13.23
bsa/Ljubljana
Boris Jež, Sobotna priloga
Boris Jež, Sobotna priloga
Seveda nisem strokovnjak za kvantno fiziko, vendar tu in tam kaj preberem tudi o tej »alkimiji«. Ker pišem po spominu, mi, prosim, ne očitajte preveč spodrsljajev. Tako me je med drugim najbolj osupnil mnogokrat ponovljeni eksperiment, ko so snop elektronov spustili skozi »zaslon« z nadzorom; če nadzorne naprave niso bile vključene, so elektroni oviro prešli kot elektroni. V korpuskolarni obliki, kot delci. Če pa so zaslutili nadzor, so se skozi majhno režo prebili na drugo stran kot elektromagnetno valovanje.

Seveda se tu skriva tudi »večno« vprašanje, zakaj se svetloba kaže enkrat tako, drugič drugače. Enkrat jo registriramo kot delce, fotone, drugič kot elektromagnetno delovanje. Mislim, da fiziki tega še niso dognali, razen če nisem že močno zaostal za razvojem znanosti.

Kakorkoli že, tudi pri sedanji slovenski vladi se da zaznati to dvojnost, pravzaprav ambivalentnost − korpuskolarnost in elektromagnetno valovanje. Odvisno od okoliščin. Odvisno od nadzora. Seveda niso bile prejšnje vlade prav nič boljše, še bolj so slepomišile, ampak ta hip se pač moramo ukvarjati s tokratnim navalom politične neumnosti. Iz prejšnjega režima se lahko še spomnimo, kako se je bilo treba sprva sprenevedati, da gre zgolj za »zaostrene gospodarske razmere«, šele po nekaj letih pa si je nekdo upal izustiti »kriza«.

Tokrat smo v zanimivem položaju, da se gospodarske razmere v Sloveniji rapidno izboljšujejo, vendar moramo govoriti o krizi. Krizo pa producira in jo v vsa okolja metastazira politika.

Če sedanji premier še ni zaznal, kakšno škodo počne z razprodajo Mercatorja, Telekoma itd., potem bi bilo bolje, da se vrne v kakšno odvetniško pisarnico. No, da ne bomo dolgovezili: zadnja partija pingponga med vlado in neko paradržavno službo (SDH ali nekaj takega) − ki jih sicer kar mrgoli in o katerih sploh ne vemo, kaj počnejo − je razgalila vse gnilo drobovje političnega ustroja te državice.

Seveda govorimo o Telekomu, ki si ga zdaj podajajo kot gnilo jajce, nikomur, razen Cerarju, pa niti približno ni več jasno, zakaj se ta reč sploh prodaja. Zmeda je med institucijami države in njihovimi paradržavnimi priveski, ki nastajajo kot gobe po dežju, še večja zmeda pa je v sami oblasti, ki je nekaj let živela od tega, da smo pač v krizi in da moramo upoštevati »navodila« Bruslja, zdaj, ko bi se dalo kaj postoriti po svoje, pa si politika vroč kostanj podaja iz rok v roke. »Diskomunikacija« med vlado in SDH je eden najbolj kristalnih primerov razpuščenosti države.

Pravzaprav bi se moralo zaradi tega »štrapaca« s Telekomom zganiti tudi sodstvo. Nekako se ponavlja Mercator, le da v drugače zrežirani igri. Bo naslednji v vrsti Triglav?

Cerar gre lahko vsak dan z oblasti, ga bo že zamenjal kak zapornik z Doba. Jared Diamond, profesor geografije na kalifornijski univerzi, pripisuje propad civilizacij predvsem nesmotrnemu ravnanju ljudi z resursi, recimo z lesom, vodo itd. Vikinška družba na Grenladiji je, na primer, obstajala le nekaj stoletij, Eskimi pa tam živijo še danes; Vikingi so skrivnostno poniknili v poteku zgodovine.

Ali bo takšna usoda doletela tudi našo družbo? Bodo nekega dne turisti strmeli v rjaveče tramove newyorških nebotičnikov prav tako, kakor mi strmimo v zaraščene ruševine majevskih mest?

Profesor Diamond očitno ni upošteval možnosti drugačne ekološke kataklizme. Valjanja po neizmernem resursu neumnosti.