Dobro jutro: Avto želja

Oliver si je zelo želel na Severno morje, a si ni mislil, da ga bo še kdaj videl. Iz Berlina sta do kopališča Nienhagen le dobri dve uri vožnje, a je Oliverja grozljiva bolezen priklenila na posteljo, možganski tumor ga je obsodil na smrt. Tudi v nemški prestolnici deluje organizacija »Wünschewagen«, s pomočjo katere ljudem na zadnji postaji njihove življenjske poti izpolnijo zadnje želje in Oliver je nekaj dni lahko preživel ob morju. Še vedno je bil priklenjen na posteljo, a je bila ta mobilna, in je na njej lahko občutil severne vetrove in zrl v morske daljave.

»Wünschewagen« bi lahko prevedli kot vozilo želja ali upati si želeti, oba prevoda sta primerna. Beli kombiji z modrimi in rdečimi črtami so dovolj veliki in primerno opremljeni za prevažanje težkih bolnikov, kamor že si ti najbolj želijo ali kamor si končno upajo. Za nekatere je to obisk morske plaže, za druge živalskega vrta, za tretje kinopredstave s kokakolo in kokicami. Na stotine prostovoljcev v številnih nemških mestih pomaga, da si lahko ljudje, ki so že izgubili vsakršno upanje, upajo še enkrat doživeti svojo srčno željo. Med temi prostovoljci so negovalci, medicinske sestre, reševalci, gasilci in mnogi drugi, vsi pa so deležni tudi posebnega šolanja za spremljevalce vozila želja. Gre za preveč dragocene trenutke, da bi lahko šlo kaj narobe, tako kot gre pogosto narobe v življenju in nam je potem do smrti žal.

V Nemčiji in drugod za takšne želje skrbijo tudi nekatere druge organizacije, vsem pa je skupno to, da se od umirajočih veliko naučijo tudi sami. Prostovoljci poročajo, da si ob koncu življenja nihče ne želi dragega avtomobila ali vreče zlata, še nekaj ur na spletu ali pred televizijskim zaslonom. Želijo se posloviti od mest, ki so jim še posebno pri srcu, in od ljudi, ki so jim blizu, želijo si lepih človeških srečanj in trenutkov. In če smo iskreni, si tega želimo vsi.