Tiskane izdaje
Je bila ali ni bila? Bitka pri Savudriji, namreč. Eni zgodovinarji trdijo, da gre le za legendo. Koprski škof Paolo Naldini je leta 1700 takole pisal: »V teh vodah je Beneška republika leta 1177 z močnim brodovjem premagala Otona, sina cesarja Friderika, imenovanega Rdečebradec. Ko je bil oče tako prisiljen svojo jezo na papeža Aleksandra III. spremeniti v krščansko spoštovanje, je prišlo v Benetkah z vzdihom olajšanja do modrega srečanja, ki je senatu prineslo slavo, papežu spokojnost in Cerkvi mir. Zaradi tega znamenitega dogodka je rt postal slaven, stanje njegove cerkve se je opazno izboljšalo. Sam papež ji je za praznik vseh svetih ob obletnici zmage dodelil večni popolni odpustek, piransko skupnost pa nagradil z dovoljenjem za gradnjo novih cerkva.«
Leta 1177 je (skupaj z Genovežani in Pisani) priplul cesarjev sin Oton s 75 galejami pred Savudrijo. Ampak dož Sebastiano Ziani je v Piranskem zalivu in v majhni Savudrijski vali pred zalivom skril 30 galej in agresorja presenetil. Potopili so štiri galeje (nekatere so menda še na dnu), 48 so jih zajeli, ostale so pobegnile. Zgodovinarjem se nekatera dejstva pozneje niso izšla: mladost Barbarossinega sina, kaj so počele galeje skoraj sto kilometrov od Benetk, datum bitke ... Doževa palača je imela fresko, posvečeno bitki, potem pa jo je požar uničil in beneški slikar Domenico Tintoretto je nato naslikal monumentalno delo, ki še zdaj krasi Doževo palačo. Pozneje je izdelal še eno veliko platno z bitko za piranski mestni svet, ki so jo Pirančani leta 1801 (le zakaj?) podarili Dunaju. In danes nihče več ne ve, kam je poniknila. Imeli pa so v piranskem muzeju še manjšo grafiko. A glej ga zlomka: pred 40 leti so jo nepridipravi odnesli. Pirančani bi ostali brez dokazov o slavni legendi, če ne bi lokalno filatelistično društvo Hippokampos izdalo znamko. Pred Savudrijo pa namesto velikih galej operetne bitke zdaj bijejo popolnoma druge sile.
