Dobro jutro: Borovnice

Končno. Dopust. Kakšno olajšanje! Gremo na morje. V zaliv pod staro figo in debelo skalo. Samo še družino in prtljago zložimo. To je najbolj stresni del dopustnega obreda. Prtljago, dedka, dva otroka nekako stlačimo v avtomobil in na koncu obrnemo ključ ... Na prvi črpalki natankamo, napolnimo gume, spijemo kavico, kokakolo, dolgo limonado, brezalkoholno pivce za živce ... Morje, evo nas.

Vse gre kot po maslu. Prvih 76 kilometrov. Potem pa, kakšno presenečenje: avtomobili pred nami z utripajočimi lučmi. Kolona. Stoji. Pol ure se ne zgodi nič. Pivce popusti, živčki oživijo, najmlajšega stisne lulat, dedka muči prostata, boljša polovica se nemirno preseda ... Ven ne smemo. Takšna so pravila. V avtomobilu je vroče in vse bolj napeto. Kaj se dogaja? Ni bilo prometne nesreče, ni bilo petih medvedov, niti strele, potresa, požara, poplave še ne ... Le dela so tako zožila cesto, da je vse brezupno obstalo.

Najmlajši je začel groziti, da se bo polulal, dedek je opozoril, da mu bo razneslo mehur, boljša polovica je rekla, da bo svoje opravila sredi ceste ... Kavica, kokakola, pivce za živce in adrenalin so najboljši par. Klinc gleda pa še tak dopust, je v mukah siknil voznik.

Žena je predlagala, da bi ministru napisali pismo in ga milo prosili, naj že začne postopek za gradnjo dodatnega pasu. Prvorojenec je menil, da ni več daleč dan, ko bodo začeli izdelovati tudi posebne avtomobile za vožnjo skozi Slovenijo. Take s straniščem. Saj tudi stranišča na počivališčih, pred katerimi so dolge vrste, ne zaležejo. Dedek pa je izdavil, da bi bila trenutno najprimernejša rešitev samo ena: če bi vlada po hitrem postopku sprejela delegiran akt, po katerem bi med opremo za prvo pomoč nujno dodali tudi povsem običajno kahlico. Vsaj dotlej, dokler ne bo prvih avtomobilov s stranišči, dodatne ceste in vsaj 126 novih obcestnih stranišč. Medtem se je kolona vsaj toliko premaknila, da smo se družno lahko odpravili v bližnji gozd. Po borovnice.