Dobro jutro: Čuječnost

Je to, da si odprt za vse drobne čarovnije, ki nas obkrožajo, pa jih več ne opazimo, tudi neke vrste čuječnost?

Objavljeno
30. maj 2017 22.14
*lvi* SP/MNENJA
Vesna Milek
Vesna Milek
Najbrž svet še nikoli ni bil tako razdrobljen, razcefran, hektičen, v vsakem trenutku v nas kriči nešteto stvari, ki bi jih morali narediti. Nič čudnega, da je 21. stoletje imenovano tudi stoletje tesnobe. In nič čudnega, da mi zadnje čase nasproti prihajajo ljudje in knjige, ki govorijo o meditaciji, budnosti, čuječnosti. Kako biti čuječen? In kaj to je? Ena od knjižic z naslovom Čuječnost ponuja čudovite nasvete, kako z nekajminutnimi meditacijami na dan lahko začneš doživljati sebe in svet – mirno in brez vrednostnih sodb, skozi svoje telo, prek svojih čutov. Čuječnost nam povečuje empatijo do sebe in drugih, njeni pozitivni učinki spreminjajo možgane, piše v knjigi Mark Williams. Sliši se čudovito. A takoj ko pomislim na ure meditiranja, me začne grabiti panika.

In potem danes na jutranji kavi, ko na mizo padajo ideje za prihodnjo številko časopisa, opazujem sodelavko, ki se nenadoma navduši nad vrabčkom, ki je priletel na mizo po drobtinico piškota, in ga ljubeče opazuje. Zame je vrabec samo motnja v kreativnem pogovoru. A ko opazujem to njeno iskreno navdušenje nad ptičkom, ki se mu pridruži še eden in še eden, se vsi za mizo osredotočimo na ples teh drobnih bitij.

Pomislim, da vsakič, kadar smo skupaj z njo, opazi detajle, ki jih sama več ne, podobno je, kadar bere knjigo, gleda predstavo ali se zastrmi v čebelo na cvetnem listu. Je to neke vrste čuječnost? Da si odprt za vse drobne čarovnije, ki nas obkrožajo, pa jih več ne opazimo. Pomislim, da sem bila sama takšna kot otrok. Da smo bili nekoč takšni najbrž vsi. Umazana luža, v kateri se zrcalijo barve mavrice, črepinja, ki jo najdeš na travniku in je videti kot zaklad, grizljanje kislice, medtem ko ure ležiš v junijski travi, ali opazovanje mravljišča pred hišo, v katerega se zatopiš, kot bi gledal napet film. In potem pomislim, da mi za začetek ni treba narediti nekaj prelomnega, kot je strog urnik meditacij, ki se ga ne bom držala; ne, lahko se samo spomnim tiste iskrene otroške radovednosti, nenehnega čudenja. Ja, morda se je treba samo spomniti. Za začetek.