Dobro jutro: Danes

Uživati v današnjem dnevu oziroma živeti trenutek je načelo, ki se je le še malokdo drži. Vendar ta fenomen dobiva tudi nove in že alarmantne razsežnosti. Gremo, denimo, z nekom na kosilo, vendar osebek ves čas brblja, da je prejšnji teden ali lani nekje drugje jedel to jed veliko bolje pripravljeno. Po gledališki predstavi poslušamo komentarje, da je bila ta drama tam in tam uprizorjena veliko bolj domiselno, globoko in široko, med sprehodom po galeriji nam spet neki velik svetovljan razlaga, da je v nekem velemestu videl precej boljši projekt na določeno temo, mi pa bomo žalibog za vse večne čase provinca.

Še huje je na potovanjih. Na dolgotrajnih poletih poslušamo sopotnike, ki nas prepričujejo, da to zanje pač ni kaj posebnega, lani, predlani in pred desetimi leti so morali sedeti še veliko dlje, letala so bila veliko bolj neudobna, turbulence pa neznosne. In potem se znajdemo pred takšnim in drugačnim čudesom narave ali stare civilizacije, vendar nam užitek kmalu pokvarijo modrijani, ki nas poskušajo prepričati, da to pač ni nič v primerjavi s tem, kar so oni videli na drugem koncu celine ali na drugem koncu sveta.

Kako to preseči se zdi enako nemogoče kot ujeti trenutek tukaj in zdaj, to večinoma uspeva le še manj »civiliziranim« zemljanom, ki so včeraj že pozabili, o jutrišnjem dnevu pa se jim ne zdi vredno razmišljati. Vendar bi se morda lahko poskusili vsaj nekoliko zadržati, da te sposobnosti ne priskutimo še tistim redkim posameznikom, ki jo še obvladajo. In morda bo potem postopno teh srečnih izbrancev, ki jim je danes njihov najljubši dan, vse več.