Tiskane izdaje
Starši vplivamo na svoje otroke. Geni, vzgoja, (slabi) zgledi, skratka vse, kar v življenju počnemo in česar ne. Nič novega, nič epohalnega, čeprav se nam zdi, da se jabolko za kakih deset najstniških let skotali kilometre stran od drevesa.
A nova raziskava kaže tudi obratno smer. Da tudi otroci lahko vplivajo na razmišljanje in delovanje svojih staršev. In to ne samo doma, pač pa tudi na delovnem mestu. Raziskava profesorja za finance Henrika Cronqvista z univerze v Miamiju in Franka Yuja s poslovne šole China Europe je pokazala, da so družbeno najbolj odgovorna tista podjetja, ki jih vodijo menedžerji ali menedžerke s hčerjo. Vsaj eno. Če je hči tudi prvorojenka, je ta vpliv še močnejši. Lahko poenostavimo: imeti hčer pomeni biti boljši direktor.
Profesorja in njune raziskovalce je zanimalo, zakaj nekatera podjetja investirajo ogromne vsote denarja v razne projekte: denimo v vrtec na delovnem mestu, fleksibilen delovni čas, prijaznejše delovno okolje, delitev dobička med zaposlene, enakopraven odnos do žensk, manjšin, invalidnih oseb na delovnem mestu. Zato, ker imajo vodilni doma hčere, se glasi odgovor.
V raziskavi je sodelovalo 400 menedžerjev ameriških korporacij (med njimi je bilo sicer le štiri odstotke žensk), ki so imeli skupaj tisoč otrok. Profesor Cronqvist rezultat (ki je lahko v pomoč tistim, ki iščejo vodilne kadre, poslovne partnerje ali pa samo službo, samo pravo vprašanje je treba postaviti) razlaga z dejstvom, da ženske bolj skrbijo za dobro drugih ljudi in družbe kot moški in da hčere pač povečajo te simpatije tudi pri starših. Mimogrede; že en otrok ženskega spola je dovolj, da je direktor prijaznejši in da mu ni vseeno, kakšen vpliv ima njegovo podjetje na širšo družbo. Otroci torej oblikujejo prepričanja in želje svojih staršev, to pa se kaže tudi v vrhunskem biznisu.
Pa sinovi? Podobnega vpliva ni, piše v raziskavi. In čisto nič več.
