Dobro jutro: Dolžinski prestiž

Z red corvette se strinjava v vseh temeljnih zadevah: imava enak okus za vreme, moške in enak pogled na svetovne dolžine ter širine – v vseh letnih časih.

Poleti obe radi kampirava, sosedje naju ne motijo, bolj ko je sosedstvo internacionalno, bolj uživava v odkrivanju nerodnih, eh, narodnih čarov, enak okus pa imava tudi za preživljanje prostega časa, kadar ne biciklirava. Takrat se obožujeva parkirati v senco borovca, ena brez verige, druga delno priklenjena na ležalnik, in srkati utrip življenja.

Tako nama je bilo letos dano, da sva izpod borovca spremljali slovensko-nemško bitko. Bila je kratka, a sladka, njen cilj pa pokazati kampu, kdo ima daljšega: Slovenec ali Nemec. Ker s corvette prihajava iz kraja, ki ima najdaljšega, to je 365-metrskega – Tetov dimnik, jasno – sva se čutili naravnost poklicani za vlogo opazovalk prestižnega dvoboja v dolžinah.

Pred nemško »haciendo«, na kateri sta se on in ona razbohotila v treh »škatlah«, v prikolici zanjo, v kamperju zanj in v prikolici za skupno orodje, je lepega dne zrasla zastava. Na tankem, neuglednem drogu, a dovolj visoko, da se je zaradi njega dvignil prvi sosed. Slovenec. In čez noč je tudi pred njegovo prikolico, v kateri se je stiskal z rodbino, zrasel drog. Na las kot nemški. Naslednji dan je drog dobil zastavo, tretji dan pa je že ves kamp vedel, da ima daljšega – Nemec. »Reče se višjega,« je pripomnila corvette, a je ni nihče slišal.

Nemška daljšost je tako potrla našega rojaka, da je poklical na pomoč. Prišli so rojaki iz vsega kampa in staknili glave: kako je mogoče, da je enak drog pri Nemcu daljši kot pri Slovencu? Sledili so vrčki vse do večera. Skupne rešitve niso našli, je pa corvette ugotovila, da imajo dosti drugih skupnih točk: isti žalostni pogled na nemške dolžine in isti okus za »laške« globine.

Pozno v noč je že bilo, ko se je Slovenec udaril po čelu: »Pregloboko sem ga zasadil ...«