Dobro jutro: Hrana

Ko so 16. oktobra 1945 ustanovili organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki ves ta teden posveča hrani, svet ni bil sit. Svetovna vojna se je ravno končala in številne države so razdeljevale hrano na karte. Občutek nenehne lakote je povezal zmagovalce in poražence. Moralo je miniti veliko let, da so začeli moko, meso in sladkor prodajati brez omejitev.

Danes smo hrano razdelili na neskončno število žanrov. Hitra, zdrava, organska, veganska, počasna, postna, praznična, obredna ... A nujni pogoj je ta, da jo sploh imamo.

Skrbno smo razvili znanost o tem, kako zdraviti debelost, vendar še vedno nismo iznašli takšne globalne politike, ki bi dokončno odpravila lakoto. Več kakor 800 milijonov ljudi je še vedno nedohranjenih, medtem ko v Evropi mečemo stran kruh, na Kitajskem razsipajo riž, otrokom pa podarjamo čokolade, ker jih rogljički ne morejo več razveseliti.

Ste zajtrkovali? In ste se poklonili skledi, iz katere ste dobili dovolj energije za vse jutro? Hrane ne smemo jemati za samoumevno.

Vse pogosteje po mestih naše bogate Evrope videvam dlani, ki stegnjene proti mimoidočim prosijo za drobiž. Vse pogosteje kažejo na usta. Prosijo za kos kruha. Je lakota vodilni motiv celotne zgodovine? Mar bomo o hrani spet govorili kot o privilegiju?

Pred sedemdesetimi leti so za poročno darilo darovali steklenico olja ali lonec marmelade. Kruh so rezali na tanke rezine. Meso so le redko jedli. Kolača niso pripravljali za praznike, ampak so praznovali, kadar so bile na mizi sladkarije. Zdelo se je, da bo najpomembnejša zmaga prišla šele takrat, ko bodo želodci polni. Vendar je še nismo izbojevali. Še vedno opazujemo svet z roba krožnika. Polnega? Ali praznega.