Dobro jutro iz Pjongčanga: Pogovor z robotom

Na strminah smučišča Welli Hilli so roboti tekmovali v roboslalomu, v Alpensiji so čistili novinarsko središče in stregli pijačo, v Gangneungu pa pojasnjevali, kje so posamezna prizorišča in kateri avtobus vozi do tja. Zaradi njih smo lahko občutili, da živimo v 21. stoletju.

Medtem ko so najuspešnejši roboslalomisti prinašali izumiteljem prav takšne kolajne, ki so visele okoli vratu človeških smučarjev, je v nedeljo Gus Kenworthy na vrhu smučarske steze pred kamerami poljubil svojega partnerja. Tudi to je bila olimpijska senzacija. Gusov fant Matthew Wilkas je spremljal tekmo z zastavo mavričnih barv v rokah. Na južnokorejskem snegu so tako slavili še eno zmago svobode. Vsak je lahko to, kar je.

Kenworthy na teh olimpijskih igrah ni bil edini homoseksualec, ki je pred očmi svetovne javnosti branil barve svobodne ljubezni. Veliki naslovi v medijih so spremljali tudi zlato medaljo na prsih kanadskega drsalca Erica Radforda, ki se je zapisal v zgodovino kot prvi zlati olimpijec, ki je odkriti gej.

Name sicer roboti, ki se delajo, da so ljudje, ne naredijo vtisa, a se ne bi branila pogovora z robotom smučarjem, ki je zmagal na tekmi. Rekla bi mu: »Ali se ti ne zdi, da je človeštvo postavljeno na glavo, ker mu je lažje izumiti tebe kakor sprejeti to, da je lahko nekdo odkriti gej in vrhunski olimpijec?« Prepričana sem, da bi robot rekel: »Ne razumem vprašanja.«

Pa saj ni pomembno, ali robot dojame, kaj pričakujem od 21. stoletja. Hvala Pjongčangu, da se je zapisal v zgodovino tudi s tem, ker so lahko tu vsi veseli, da so to, kar so. Šele zdaj?!

Ne smemo dopustiti, da gre umetna inteligenca s hitrejšim korakom naprej kakor naravna. Ali je mogoče, da je Radford prvi odkriti gej z zlato medaljo?! Šele leta 2018? Lahko rečemo samo to, da moramo varovati prihodnost, ki se je tukaj končno rodila.