Jaz sem samo pripovedovalec zgodb, mi je nekoč dejal Miljenko Jergović. Zgodbe so nas povezovale z drugimi, zapisane jih imamo v neraziskanem delu naše DNK, z zgodbami smo postali to, kar smo, in pripovedujemo jih naprej. Novinarstvo ni samo poročanje s kriznih žarišč, o gospodarskem kriminalu, opozarjanje na anomalije v sistemu, novinarstvo je tudi zgodba o ljudeh. O malih ljudeh in izjemnih posameznikih, ki navdihujejo množice. Zgodbe desetih nominirancev za Delovo osebnost leta so pretresljive, ganljive, navdihujoče zgodbe posameznikov, ki s svojimi idejami, znanjem, s pokončno držo kot nekakšni svetilniki širijo vero, da so stvari mogoče.
Ko kapetan zlate košarkarske reprezentance reče »Ni pomembno, v koga verjameš, kakšne barve je tvoja koža, od kod prihajaš, vidim samo eno: ali si dober človek ali slab«, bo nekdo morda spremenil svoj pogled na svet, na sočloveka pogledal drugače. Zaradi borca za pravice beguncev in migrantskih delavcev bo nekdo stopil v begunski center. Zaradi drže šampionke, ki kljub težkim preizkušnjam ni odnehala in v lanski sezoni dočakala največji vzpon kariere, bo mladi talent dobil nov zagon. Zaradi najglasnejše »sosede Kemisa«, ki se v imenu Vrhničanov bojuje proti onesnaževalcu, bodo vstali še drugi – in morda si bomo izborili pravico do čistega zraka, pitne vode. Zaradi besed matere, da je »sprejemanje človeka, takšnega, kot je, umetnost«, bomo morda znali sprejemati drugačnost.
Nocoj bo med desetimi izjemnimi osebnostmi nekdo prejel naslov Delova osebnost leta 2017. Ne samo ona ali on, ampak vsi, ki jim je bila zaradi svojih dosežkov za družbo namenjena dodatna pozornost v medijih, so (vsaj) za nekaj časa postali naš kompas vrednot, naš svetilnik na obali, ker je naš notranji svetilnik v razburkanem morju nasprotujočih si informacij nekje ugasnil. Zaradi takšnih osebnosti lahko spet začnemo verjeti v besede mirovnika, »da mora vsakdo od nas najprej sam postati sprememba, ki jo želi videti v svetu«.