Dobro jutro: Jezero

Jökulsárlón je prelep kraj. Je tako lep, kot je težko izgovoriti besedo Jökulsárlón. Jökulsárlón je nekakšno jezero. Po jezeru plavajo ledene gore. Plavajo neskončno počasi. Kot da bi jih premikal veter, ne pa vodni tok. Nekatere ledene gore so modre, kot je moder zelo star led. Nekatere so pepelnate barve. Nekatere so zgolj bele, nekoliko dolgočasne. Med ledenimi gorami plavajo tjulnji.

Jökulsárlón leži na jugu Islandije. Nad jezerom je ledenik. Ob jezeru je ocean. Veliki kosi ledu se lomijo in padajo v jezero. In počasi, zelo počasi, potujejo proti morju. Če do morja sploh pridejo. Jezero Jökulsárlón je namreč globoko skoraj 250 metrov. Jezero se ves čas povečuje. Krajša reka povezuje jezero in ocean, vendar voda iz jezera navadno ne teče proti oceanu. Ker se jezero ves čas povečuje, ocean teče v jezero. Ledena gora zavije proti oceanu le med oseko.

Po jezeru se prevažajo posebne turistične ladjice, ki lahko zavijejo tudi na kopno. Dvoživke. Domačini se po jezeru vozijo z motornimi čolni. Na čolnu ne sedijo, ampak stojijo. Potem križarijo med ledenimi gorami, ki so pisane ali sive. Nekatere ledene gore so sive, ker je na njih vulkanski prah. Tiste, ki so čisto modre, so nastale, ko ledena površina ni bila prekrita s sledovi vulkanskih izbruhov.

Prelep kraj je to, Jökulsárlón. In strašno žalosten. Neskončna lepota jezera, po katerem plavajo ledene gore, je mogoča le zato, ker ledenik, ki stoji tam zgoraj, umira. Pred sto leti jezera še ni bilo. Potem se je okolje segrelo. Kosi ledu so se začeli lomiti. Pred štiridesetimi leti je bilo jezero trikrat manjše, kot je danes. In Jökulsárlón je vsak dan večji. Tako kot se zmanjšuje ledenik, se povečuje najlepše jezero v vesolju. Ko pa bo ledenik izginil, bodo ledene gore le še nekaj časa plavale po jezeru. Potem se bodo stopile. Ne bo več sinje modrih ledenih gor. Tiste, ki so bolj sive, zaprašene, se bodo stopile še hitreje.