Dobro jutro: Kaplje

Če kdaj, potem je to – že skoraj pretečeno – poletje bilo najboljša priložnost za proučevanje dežnih kapelj. Namesto drgetanja v aprilskem hladnem nalivu ali postavanja v mrzlih jesenskih deževjih je bilo letos v julijski gorkoti ali avgustovski sončni blagodejnosti mogoče sedeti, plavati, ležati, pohajati po dežju in golo kožo nastavljati kapljam, ki so se na poti do nje toliko ogrele, da so božale in ravno prav hladile.

Zaradi te koledarske blagodati, ki je poletne dneve združila z neverjetno veliko urami dežja, se mnogi pritožujejo in vijejo roke nad naravo, ki da je do njih hudobna in celo krivična. A dovolj sem star, da sem vse te iste nergače pozorno poslušal že prejšnja leta; že nekaj desetletij. Nikoli jim ni (bilo) nič prav! Ko je sonce divje pripekalo, so se pritoževali, da jim je na obalah rek in morja prevroče in da bo tako ali tako vse vzel hudič, ker se je ta narava zarotila proti nam (njim!). Sklepali so roke nad posušenimi njivami koruze in v glavah računali, koliko zaslužka so izgubili. Letošnje poletje so tisti prvi bežali z obal in obrežij domov pod strehe in spet nergali, kako jim je narava pokvarila dopust, ki so ga koledarsko natančno načrtovali, da bi ujeli prave vroče poletne dneve. Oni drugi so privlekli iz ljudske ropotarnice pregovore, da ena sušna letina dve mokrotni preživi. In tretji pa četrti in peti in vse naslednje skupine nergačev bi takoj sklatile z neba ali vaških lip ali od koderkoli tistega zlodja, ki jim tako načrtno nagaja z vremenom leto za letom. Taki nikoli v svojem življenju ne morejo doživeti blagodejnega poletja in dobrohotne zime.

Ker nikoli ne hodijo goli v dežju. Ker ne pojejo v dežju. Ker še vedno niso ugotovili, da imajo dežne kaplje obliko padala, in ne kroglice z iztekajočim se repkom. Ker še niso občutili, da so različno velike ali debele te dežne kaplje, ker jim ne dišijo po ozonu, po hrastih, po zrelih jabolkih ... Če letos poleti niso ugotovili vsega tega in še veliko drugega, ne bodo nikoli!