Dobro jutro: Lisa in medvedi

Čar potovanj je mogoče tudi to, da kemija v glavi strah spremeni v radovednost.

Objavljeno
18. september 2014 21.51
ART-MONALISA/
Danica Petrovič, centralna redakcija
Danica Petrovič, centralna redakcija
Neka agencija za raziskavo javnega mnenja, ki ljudem postavlja vprašanja, o katerih so se včasih raje pogovarjali iz oči v oči, po možnosti v ne čisto pokončnem položaju, ob navdihujočem sončnem zahodu kje ob morju …, je v Angliji spraševala tiste, ki so hoteli razgaljati svojo intimo, kaj si želijo storiti, preden umrejo. Tretjina si jih pred smrtjo želi poroke in otroke, nekaj manj kot polovica si želi kupiti svoje bivališče, ki bi mu lahko rekli dom, kar 53 odstotkov pa je takšnih, ki bi raje kot vse drugo – prepotovali svet.

Kaj neki toliko ljudem buri sanje? Čudesa sveta si lahko v vsakem trenutku, čisto od blizu, ogledujemo na ekranu, ne da bi v petkrat zaviti vrsti ure čakali pred blagajno, kot to pred mogočnim pariškim muzejem Louvre počno romarji z vsega sveta, ki jih med tisočerimi umetninami iz vseh časov in vseh krajev najbolj zanima, ali Mona Lisa res gleda v vse smeri. Mogoče škili?! Reke ljudi iz vseh soban s pogledom bežno ošvrknejo na tone Rubensovih mesnatih lepotic, odbrzijo mimo flamskih slikarjev, vseh Vener in Marij, in se zlijejo v valujoče morje, ki v trenutku prvega srečanja s skrivnostno damo komaj skrijejo razočaranje, ker je tako majhna. In še bolj iščejo skrivna sporočila genialnega Leonarda.

Potovanje je posebno stanje, ko se človek zavestno pripravi k temu, da svet okoli sebe gleda drugače kot vsak navaden dan. Čeprav ima lahko vsak tak dan pred nosom vse polno čudes. Ljudje na potovanjih hodijo v živalske vrtove in razneženo gledajo leve, žirafe in medvede. Toda po vrnitvi domov kot po čudežu oboževane Lise postanejo nezanimive Lize, rjavi medvedi pa strašne zveri, ki prežijo na otroke, ženske, starce in vse živo. Čeprav neprimerno več ljudi umre med ogledovanjem turističnih znamenitosti kot pod zobovjem slovenskih zveri. Čar potovanj je mogoče tudi to, da kemija v glavi strah spremeni v radovednost. Nevarnosti postanejo pustolovščine, skrivnosti pa lepota.