Dobro jutro: Lotos

Zakaj sploh praznujemo dan pomorstva? Zdi se preživeta, prisiljena forma, ki koristi predvsem politiki. Ko pa na praznični proslavi ugledaš igralca Lotosa Šparovca, se vprašaš, ali le ni še kaj drugega v teh valovih.

Lotos je leta 1993 kot študent AGRFT odplul z ladjo Splošne plovbe Bočno proti zahodni afriški obali. Pluli so 40 milj od Sierre Leone, kopna ni bilo na obzorju. Z vrvjo, trapezom in karabinom se je pripel za železni steber in z zunanje strani tolkel rjo s trupa. Visel je nad morjem, ki se je ob ladijskem boku penilo, kakih deset metrov pod njim. Trapez je bil star, vrv preperela, večji val je zanihal ladjo in vrv je počila. Komaj je potisnil glavo iz vode, je ropotajočo Bočno že gledal v krmo. Njegovega dretja ni slišal nihče. In čez 15 minut je izginila z obzorja. »Panika. Mislil sem, da me bo zlomilo. Smilil sem se samemu sebi: le kako me je lahko doletela takšna kazen!« Devet let je sicer treniral plavanje, morje je bilo mirno in toplo. Predvsem pa: odločil se je, da bo preživel.

Na ladji so njegovo izginotje opazili šele čez eno uro, ko so bili že enajst milj stran. Kapitan ladje Jadran Vovk iz Kopra je naredil poseben Williamsov manever, ki daje največ možnosti, da se vrneš po približno isti poti nazaj. Takrat še niso imeli natančnih naprav GPS. Ko so se mu kljub tokovom in skupini delfinov, ki jih je nekoliko speljala s poti, vendarle približali, je vrtel svojo belo majico nad glavo kot zmešan. Celotna posadka je česala val za valom, dokler ga z daljnogledom ni zagledal drugi častnik krova Peter Ivanež. Lažje bi bilo najti iglo v kopici sena. Po treh urah v ekvatorskem morju je popolnoma oslabel splezal na ladjo drug človek. Deset let pozneje je končal še pomorsko šolo in se še enkrat vkrcal. Njegova rešitev je bila pomorski dosežek brez primere. Pregovor pravi: Hvali morje, drži se kraja! Pomorščaki pa: Hvali morje in ga spoštuj. Do zadnje kaplje. Zaradi takih dogodkov pomorci praznujejo.