Dobro jutro: Manj je več

Želite veljati za brihtne, sofisticirane, načitane, pametne, razgledane, skratka za intelektualce? Potem uporabljajte preprost jezik.

Objavljeno
18. november 2015 21.35
Tanja Jaklič, kultura
Tanja Jaklič, kultura
To je rezultat več raziskav profesorja psihologije na univerzi Princeton in zdaj na UCLA. Med drugim je vzel na desetine študentskih esejev, vsak glagol, samostalnik in pridevnik zamenjal z daljšim in kompleksnejšim sinonimom in potem vse skupaj dal v ocenjevanje. Rezultat: avtorje so po tej verbalni kozmetiki ocenili za manj sposobne in manj razgledane. Z veličastnostjo in kompleksnostjo jezika se je njihova ocena poslabšala. In nastala je raziskava z naslovom Težave, ki nastanejo z nepotrebno uporabo zapletenih besed.

Profesor torej pravi, naj opustimo slovarje sinonimov in pišemo preprosto. Dolge, komaj izgovorljive in tudi razumljive besede pri poslušalcu (bralcu) naletijo na odklonilen sprejem. Zapleten jezik je pač težko dekodirati, še težje mu je verjeti. Podobno je pri imenih borznih delnic ali neizgovorljivih imenih politikov; nimajo šans, pravi raziskovalec. Prvih ne bodo kupovali, drugim ne zaupali.

A paradoks je pravzaprav ta, da prav takrat, ko hočemo biti posebno pametni, začnemo pretiravati z nabuhlimi besedami, ki so slišati strokovno. Zgodi pa se prav nasprotno. Preproste besede so le del rešitve, da je naše pisanje jasno, a pomemben del. Ali kot je nekoč dejal Winston Churchill: »Kratke besede so najboljše besede, stare besede, ko so kratke, pa so najboljše od vseh.«

Seveda pa pride dan in nastopi priložnost za težko besedo, takrat jo uporabite, pravi profesor. Kdo bi vedel, kdaj nastopi pravi trenutek za sledeči stavek: »Dialektika, ki ji v inscenirani izkušnji pričujoče metarazstave ne moremo ubežati, je konstitutivni moment slehernega umetniškega dela ...«