Dobro jutro: Mavrični nasmeh

Rodil se je prvi dojenček z gensko zasnovo treh ljudi. Ameriški znanstveniki so pomagali jordanskim staršem, ki so zaradi ubijalskega sindroma živčnega sistema izgubila že dva otroka, ter pred oploditvijo nukleus materinega jajčeca vstavili v donatorjevo brez nukleusa. »Reševanje življenja je etično,« navajajo v reviji New Scientist Johna Zhanga iz newyorškega oploditvenega centra s primernim nazivom Novo upanje.

Znanstvenik pa je moral za ta dosežek v Mehiko, kjer, kot pravi, »ni nobenih pravil«. In kdo vse se bo še odpravil v takšne države? Beremo o italijanskem kirurgu, ki se skupaj z ruskim, obolelim za neozdravljivim odmiranjem mišic, pripravlja na prvo presaditev glave, znanstveniki z univerze Bath proučujejo ustvarjanje človeških zarodkov s pomočjo kožnih ali katerih koli drugih celic namesto jajčeca. Takšna tehnologija bi lahko omogočila rojevanje otrok ženskam, ki so prebolele zdravljenje raka, a tudi lastne otroke brez dosedanjih posrednikov istospolnim parom. Nekateri drugi si prizadevajo za ohranitev človeških možganov, da bi jih lahko kdaj pozneje obudili od smrti, ali vsaj za razvitje stimulansov za osvežitev starih.

»Že zdaj smo kiborgi,« na predstavitvi svoje ideje TED, vredne razširjanja, razlaga ameriška »kibernetska antropologinja« Amber Case. Verjame, da smo že postali nova različica homo sapiensa, takšna, ki bulji v zaslone in pritiska na gumbe ter se pri komuniciranju in pridobivanju novih znanj in informacij zanaša na zunanje možgane: prenosne telefone in računalnike. V kibernetskem svetu že živimo naša druga življenja. Bomo znali ohraniti bistvo tistega, kar nas je do zdaj delalo človeške? Z veseljem se bomo poslovili od vsega, kar nas dela hujše od zveri, a kako naj ohranimo sposobnost čudenja nad preprosto mavrico, ko pa si lahko že zdaj naslikamo še veliko barvitejše? Se nam bo ob vseh mogočih novih čarovnijah znanstvenikov srce še otoplilo ob dobrem starem nasmehu?