Dobro jutro: Modro vodstvo

Računalniško polpismeni smo se naučili pošiljati mejle in brskati po internetu, učimo se za silo uporabljati vsako novo čudo tehnike, ipad, kindle, pametni telefon. Za silo zato, ker ne doumemo notranje logike teh reči; prej ali slej pride trenutek, ko hočemo nekaj, aparatura pa naše želje popolnoma ignorira.

Poseben primer nedoumljive pameti je GPS, navigacijski sistem, v naši familiji krščen za Cigota (GPS=Gipsy=Rom=politično nekorektno Cigo).

Cigo je eden najkoristnejših izumov našega časa. Zamislite si: potuješ po Afriki, konkretno po severnem Sudanu, vzdolž Nila. Ni ene poti, kolovozov je nešteto, nikjer žive duše, ki bi znala povedati, v kateri smeri je Kartum.

Cigo pa to ves čas ve. Nekoliko nenavadno je sicer, da kaže, da sploh ne vozimo po cesti, čeprav dejstva govorijo drugače. Ampak Cigo zelo dobro ve, kje je Nil – in to tudi pokaže. In to je to: treba je potovati vzdolž reke; tudi če je mi ne vidimo, jo vidi Cigo.

V civilizaciji, tam, kjer je nešteto cest in ulic in naslovov s hišnimi številkami, tam postane Cigo svojeglav.

Sčasoma se človek sprijazni z dejstvom, da je njegova moč skrita v zemljevidih in da pri najboljši volji ne more pokazati, kje v Ljubljani je Dunajska cesta, če ima na voljo samo zemljevid Afrike.

Slepa vera v njegovo orientacijsko superiornost prej ali slej pripelje do usodnega trenutka, ko Cigo s sladkim ženskim glasom izjavi Prispeli ste na želeni naslov ... in se znajdete namesto v svojem težko pričakovanem hotelu pred neko neznano hišo v predmestju Nice. Ob pol treh zjutraj. Ali pa na parkirišču tovarne Rade Končar v Zagrebu, ker smo pač Cigotu naročili, naj nas pelje na Aerodrom Zagreb, in se nam je odločil razkazati nekdanje letališče Borongaj. Pot do letališča v Veliki Gorici pač že od meje naprej vsakemu pismenemu človeku kažejo lepo vidne table na avtocesti.