Dobro jutro: Moški v pajkicah

Črna gumi reč na njegovi roki bo namenjena zapisovanju tempa, srčnega utripa, porabljenih kalorij. Ponosna si, postaja športnik. Ure in ure postava v trgovini pod grajskim hribom in opazuje znamko, ki v kolesarskem svetu jemlje dih. Ocenjuje karbon, krmilo, menjalnik, majhen lokal postaja njegova obljubljena dežela, iz katere nekega dne domov prinese – specialko. Najboljše cestno kolo tisti hip. Obleče si dres, nadene športna očala. Lepo, rečeš, ga spodbujaš, napolniš bidone in zaželiš srečno pot. Odpravi se na krožno pot po Barju, uživa, srečen je, doma ima še veliko načrtov. Potem se ura raztegne v dve in tri, dopoldne v popoldne in počasi njegovo kolesarjenje postane ves dan. Barje zamenja cesta proti morju, majhen klanec vzpon na Vršič, na desetine kilometrov gre v stotine. Vrača se utrujen, a z zmago; premagal je samega sebe. Celo noč pregleduje elektronski graf svoje poti.

Po telefonu govori samo še o predmetih, ki jih ne poznaš, z ljudmi, ki jih še nisi srečala, in vključi se v klub imena, ki ga ne razumeš. Njegov pogled je sanjavo zazrt v daljni cilj. Ko že misliš, da si se navadila življenja s kolesarjem v zrelih letih, najde še bazen in tek. Postane triatlonec. Navsezgodaj zjutraj plava, podnevi kolesari, zvečer teče. Sprijazniš se, da nič ni več tako, kot je bilo. Niti moški ne. Včasih so posedali po gostilnah in se šli šport le na kavču pred tevejem. Danes v pajkicah, barvno usklajenih s kolesom in čelado, drvijo po asfaltnih prerijah z množico somišljenikov.

Spreleti te misel, strah, da gre morda za krizo srednjih let, iskanje mladosti, neuresničenih sanj. Angleži so sodobnega moškega zrelih let v lajkra oblačilu poimenovali mamil. Kar je sinonim tudi za srečnejšega in bolj fit dedca. Pomisliš: če je srečen on, si srečna tudi ti. Iz radijskih zvočnikov ti pritrdi stara melodija: Stoj mu ob strani. Konec koncev je samo ... moški.