Taborjenje velja za preprost način dopustovanja. Sam svoj gospod pod milim nebom, spiš v šotoru, sediš na stolu iz lahkih aluminijastih cevi, miza je vegasta in ti se niti malo ne sekiraš.
V dneh pred odhodom merimo prtljažnik avtomobila v kvadratih. Vsaka stvar, ki jo spakiramo, ima obliko kvadrata in ena plus ena je kmalu enako petdeset, mi pa vseeno poskušamo, da bi se vse skupaj zložilo v neki red. Najprej pripravimo šotor in opremo za kampiranje. Kupili smo tudi zložljivo posteljo, boljši plinski štedilnik in omaro s štedilnikom, ki je že napol kuhinja. Potrebujemo še ležalke in rjuhe, nekaj spalnih vreč bodo nadomestila lahna bombažna pregrinjala. Preventivno pred bolečinami v vratu vzamemo vsak svoj vzglavnik. Seveda gre z nami še gajbica z orodjem (če se kaj pokvari, zvije, zlomi), senčnik za pred šotor in za na plažo (torej sta dva), šotor potrebuje še podlogo, da bodo tla bolj prijetna za hojo. Ne gre brez hladilne torbe in dveh luči, ki bosta viseli z drevesa. Nekomu je prišel na misel še kavni avtomat, v bližnjem bifeju namreč strežejo neznosno brozgo, dve električni ponvi sta tudi nepogrešljivi. Kup brisač (te pa človek res potrebuje) bomo zvili kar na sedeže, blazine za na plažo tudi, lepotilni kovček gre pod noge, knjige pod sedeže in potem v avtu ne ostane niti enega prostega kvadratka več. Pa hrane sploh še nismo nakupili in grozi nam, da bo vsak svojo potovalko držal v naročju. Streha je zasedena, tam je že pet koles. Pade odločitev, da gremo dvakrat. Prvič se bo peljal samo natovorjen avto s šoferjem in pomagačem, da bosta razpostavila stvari po parceli, potem pa se vrnila po preostale potnike.
In temu se reče preproste počitnice? Zahtevajo polovico domačega gospodinjstva in selitev družinskega imetja.