Po podatkih statističnega urada z začetka tega leta v Sloveniji živi 75 oseb z imenom Miklavž. Ime Miklavž je na 736. mestu med slovenskimi imeni. Šestnajst Miklavžev je bilo rojenih do leta 1940, enajst v naslednjem desetletju, 15 med letoma 1951 in 1960. Število se v poznejših obdobjih zmanjša, nekoliko več ljudi s tem imenom je bilo rojenih med letoma 2011 in 2016, pa še to le pet.
Največ Miklavžev živi v Osrednjeslovenski regiji, in sicer 39. A ker ime Miklavž izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikólaos, je različic več: Kolja, Miki, Mikec, Nik, Nikica, Niko, Nikola, Nika ... V Sloveniji živi tudi 36 oseb s priimkom Miklavž. Med vsemi priimki je Miklavž šele na 9403. mestu. Največ oseb s tem priimkom živi v Posavski regiji (21). Imamo tudi tri naselja z imenom Miklavž: Miklavž na Dravskem polju (4094 prebivalcev), Miklavž pri Ormožu (262 prebivalcev), Miklavž pri Taboru (154 prebivalcev). Prebivalci so Miklavžani in Miklavžanke.
Sredi Gorjancev, denimo, stoji Cerkev sv. Miklavža, ki je eden višjih vrhov, nedaleč od Trdinovega vrha. Po ljudskem izročilu je zvonjenje s cerkve odgnalo škrata, ki je nagajal kmetom. A ponoči nas ni obiskal škrat, ampak Miklavž, ki ga vsi poznamo. Prvi od dobrih mož decembra, ki predvsem otrokom nosi sadje, sladkarije in igrače in je nekakšen neuradni začetek veselega decembra.
Sv. Nikolaj je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji, malo je znanega o njem, umrl naj bi pri visoki starosti okoli leta 350, premoženje po starših pa razdelil med reveže. Neki družini je pomagal tako, da jim je ponoči skozi okno vrgel tri kepe zlata. Ena od kep naj bi se pri tem skotalila na tla in pristala v copati. Od tod naj bi bila navada o nočnem obdarovanju ter posodah, krožnikih, nogavicah, ki jih še zdaj nastavljamo v veselem decembru. Stari ljudski rek, če je na miklavževo mrzlo, bo zima huda, pa tudi preizkušamo vsako leto. In kot kaže, tako tudi bo.
Miklavžev sprevod v Ljubljani. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Tiskane izdaje
