Dobro jutro: Nemarnice

»Lahko si reven, ampak edina stvar, ki ti je nihče ne more vzeti, je svoboda, da zaj…. svoje življenje, kakor hočeš.« Naj Jonathana Franzna popravimo za današnjo rabo: Svoboda je tudi v tem, da lahko stvari poimenuješ z – najbolj nemarnimi besedami.

Svet torej nima problema, ampak svobodo. Ki je stara kot – svet in se ji reče nemarnanje. Preklinjanje in zmerjanje skupaj. A kar je bilo nemarno nekoč, zdaj niti med narekovaje več ne sodi. Besede, zaradi katerih so se možje nekoč pozivali na dvoboje ali se očaki pravdali, ne veljajo več za žaljivke. Reči komu, da je idiot, star, škilav in grd, je postalo kreativna svoboda posameznika, kako drugemu voščiti – dobro jutro in za to prejeti všečke na družbenih omrežjih.

Na vrhu lestvice nemarnanja so politiki. V besednjaku Donalda Trumpa, ki ga je poslanec iz Kalifornije te dni označil za »bedastega kot kamen«, je izraz bedak pogost. A Trump obvlada tudi diplomatsko nemarnanje. Ko mu je véliki Kim Džong Un očital, da je star, mu je Trump vrnil, da ga sam nikoli ne bi razglasil za »majhnega in debelega«. Politiki njunega kova ljudi pogosto preimenujejo v »prestrašene pse, ki lajajo glasneje«. Mali ljudje kot novinarji so zanje idioti, mrhovinarji in odslužene prostitutke … Poslovnež Wolf je še tožilca ozmerjal z idiotom, brazilskemu Ronaldhinju so v državnem mehiškem vrhu rekli opica, Muhamed Ali pa je zmerjanje vzel za poezijo in ga opravil v verzih.

Stari ata je bil reven knap, ki je s krampom služil svoj vsakdanji kruh. Imel je dve svobodi: ko je bil plačilni dan, se ga je s kameradi v najbližji gostilni nalil, ob prihodu domov preventivno udaril po mizi, da je posoda žvenketala in »baba utihnila«, nato pa si dal duška: »P…. mad..., Eva, buh*, Marija!« In tako vsaj tri kroge. Ob modernem političnem svinjanju se njegova veriga nemarnic zdi kot psalm … Porojen iz revščine, a osvobajajoč vseh spon. Naravnost »nemaren«.

*bog