Dobro jutro: Piramida

V zadnjih letih me je mučilo vprašanje, kdo si je izmislil metaforo, da je družba kot piramida. Da je zgoraj faraon ali kralj, nekje vmes vojska in znanstveniki, spodaj pa kmetje, delavci, siromaki. Potem sem naletel na Georgea Cruikshanka, v Londonu rojenega ilustratorja, ki se je preživljal tudi s tem, da je ilustriral knjige Charlesa Dickensa. Menda je bil Cruikshank prvi, ki se je domislil, da so spodaj siromaki, zgoraj kralji, vmes pa vsi drugi. Prvo piramido je narisal okoli leta 1820. Zna biti, da je družbo kot piramido razumel zato, ker so se nekako v tistem času okoli egipčanskih piramid tolkli Francozi in Britanci ter se vojskovali za nadzor nad spektakularnim pogledom na starodavno gradbeno mojstrovino. In čisto možno se zdi, da je fascinacija s piramidami globoko vplivala tudi na metafore, s katerimi so na začetku 19. stoletja opisovali družbo.

A George Cruikshank si je sredi 19. stoletja premislil. Skico družbe kot piramide je opustil, namesto piramide je narisal čebelji panj. Družba je čebelji panj, je sklepal. In čisto na vrhu panja je čebela matica, kraljica. Spodaj pa so člani dinastije, šef vlade, admirali in generali, znanstveniki, zdravniki, pisatelji, odvetniki, veletrgovci, mali trgovci, delavci, kmetje in siromaki. A metafora družbe kot čebeljega panja se ni obdržala. Zakaj?

Leta 1837 je oblast v Veliki Britaniji prevzela kraljica Viktorija. Dejstvo, da je oblast prevzela monarhinja, je preglasilo celo fascinacijo nad piramidami. A metafora malega čebeljega panja je bila v primerjavi z veličino piramide najbrž prešibka. Metafora piramide se je zato okoli leta 1900, prav v času Viktorijine smrti, vrnila. Leta 1911 so družbo kot piramido narisali v ameriškem časopisu Industrijski delavec, Industrial Worker, glasilu sindikatov.

Ideja, da je družba kot čebelnjak, pa je najbrž imela še eno šibko točko. Če smo res kot čebele – kdo je trot? In kam ga postaviti?