Z manj in bolj zaprašenih polic potegnemo fotografijo prvega šolskega dne ... Na mizi nas je čakala lizika, učiteljica je vstopila v razred in prvič izgovorila naše ime, pred blokom smo vse popoldne primerjali šolske torbe.
Prvi september se zdi od vedno šolski. »Dan, ko otroci začnejo pervič v šolo hoditi, je velik in vesel praznik!« je pisalo v glasilu Šolski prijatel 1853. Šolski red iz leta 1870 je določal, da se »po navadi šolsko leto začenja med 1. dnevom septembra in 1. dnevom novembra meseca« (pač glede na kraj in naravo dela prebivalstva).
Prvi šolski dan je prvi september postal po številnih šolah leta 1885, prav povsod pa po prvi svetovni vojni, pravijo v Slovenskem šolskem muzeju. Sredi dvajsetega stoletja so začeli pripravljati sprejeme za prvošolce s krajšim kulturnim programom, a posebna skrb je bila v vsej slovenski šolski zgodovini obleka. Nova, prekrojena, ta boljša; fantje so za šolo dobili prve hlače in dokončno zlezli iz dolgih srajčk.
A še nekaj je bilo značilno za prvi šolski dan pred stoletjem. Učitelji so staršem in otrokom brali šolsko postavo – nekakšen šolski bonton v kratkem. Več kot 22 točk so leta 1907 pripravili v ljudski šoli Goriče pri Kranju in mnoge od njih bi mirno lahko prepisali tudi za danes. S klicaji vred.
Prihajaj redno in pravočasno v šolo! Ne postavaj po poti!
V šolski veži si osnaži obuvalo. Po stopnicah hodi počasi in tiho!
Prinesi s sabo vse potrebne reči in priprave; igrače pusti doma!
Med naukom bodi pazljiv in miren!
Spoštuj učitelje in bodi jim pokoren!
Naloge izdeluj vedno pridno in skrbljivo: uči se rad!
Spoštuj starost! Ne zasramuj revežev!
Govori vsikdar in povsod resnico!
Bodi vsak dan umit, počesan, čedno oblečen; raztrgan ne bodi nikoli!
Bodi pošten! Ne jemlji, kar ni tvojega!
Starišem bodi pokoren, hvaležen in spoštuj jih!