Dobro jutro: S Ceste v Kanal

Kdo je tučna, ki briše oševek – hočeš nočeš namreč skupek treh slovensko zvenečih besed deluje kot neki smiseln stavek? Nadaljuje se pot skozi razpotegnjeno naselje Stranje, ki s pomočjo rahlega lapsusa hitro postane fekalija, naslednja vas Stahovica pa prostor strahu.

Tako zabavno je lahko potovanje po slovenskih vaseh, ko se čudiš krajevnim tablam z nenavadnimi, smešnimi, tudi težko izgovorljivimi imeni. Veliko je živalskih, od Jelendola, Lisičjega dola, Mišjega in Mačjega dola, Muhobrana, Kurje vasi, Račjega sela, Polhovega Gradca do Medvedjeka. Geografska situacija postane zapletena, še posebno če se v imena začneš poglabljati. Trate. Je bilo temu zaselku ime dano zato, ker je tam območje travnikov? Ljubno. Se tam ljudje ljubijo? Mokronog. Imajo tam ljudje mokre noge? Kostanjevica. Imajo veliko kostanja? Bruhanja vas. Pogosto bruhajo? Črnci. So nori na Afriko? Motovilci. Se pri vsakem opravilu motovilijo ali imajo polne vrtove motovilca?

Številna naselja vzbujajo neskončne asociacije. Bloke spomnijo na ljudski pesniški frazem Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. V Ritoznoju te takoj zažeja ob misli na zvrst vina ritoznojčan. So tudi imena, pri katerih asociacije dobijo prosto pot – Ritomeče, Pizdice, Bitiče, Zadniki, Pedrovo, Pipanje, Polule ... Turisti so začudeni, ker imamo v Sloveniji vse: gore, reke, jezera, morje in Puščavo. To naselje je (morda za vsak primer) v občini Mokronog. Saj pri sosedih ni dosti drugače, pravijo ljudje s Ceste, ki najraje popivajo v Kanalu. Pri sosedih Hrvatih sta pod Velebitom vasi Sveti Ivan Lomivrat in Dušikrava.

Ko pripotuješ v Britof ali Pokojišče blizu Pekla v občini Borovnica, se z žalostjo v srcu spomniš še na Pokojnico pri Biču na Dolenjskem. In čeprav se zdi, da se s Peklom pot konča, je še toliko drugih poti ob duhovitih krajih, ki so na svetu tudi zato, da prebujajo smisel za humor.