Dobro jutro: Ste za šale ali kravate?

Kaj je mala šala? Šalica. In kaj je mala Maja? Majica. Tako simpatično Boris A. Novak razveseljuje otroke s poezijo, zbrano v knjigi Oblike sveta. Besede so zapeljive, čarobne in raztegljive, le vešče jih je treba zgrabiti.

Besede, tudi celi stavki, ponujajo veliko različnih kombinacij in posledično omogočajo nova, včasih presenetljivo drugačna branja. Ahilovo peto in Beethovnovo Sedmo lahko beremo tako ali drugače, v tem paketu ponujamo še: ali ste za šale ali za kravate, ali si se poročila ali dnevnik, ti pa si bolan, bled in Bohinj … Besedo v stavku hitro preberemo narobe, denimo »Imel je vrt s kolibico« preberemo »Imel je vrt s kobilico«. Huje je, če se nesreča v Černobilu spremeni v nesrečo v Černigoju. In spet zabavno, kadar sraka postane spaka ali, malo manj verjetno, cesta presta.

V pogovoru so besede še bolj lahkotne in lažje spremenljive. Stol lahko slišimo kot krov ali celo pokrov. Pasti so nastavljene tudi v krajevnih imenih – vas Stranje hitro postane sranje, Stahovica pa strahovica. Ujet seveda nisi v prst, ampak past. Zoprno pa je, če ne ločiš prsta od prsti. No, in tudi zvijača ni pijača, zvezek pa ne zrezek. Tako kot plasti niso strasti ali lastnosti ne nujno radosti.

Na steni visi slika, ki ji nekateri rečejo flika, fizika se pa zlahka zapiše v lizika. Redkeje se prodorna spremeni v okorna ali učenec v studenec. Tudi cigaret ne postane hitro pamflet, če pa rečeš Plava krava zaborava namesto Plava trava zaborava moraš biti že zadet. Majhen otrok besede uporabi po pameti. Če ima v roki sito, reče, da pesek sita in ne seje. Ko iz avta med vožnjo po cesti na ravnini, pardon, planini, vidi dolino, radostno vzklikne: »Kakšna lepa razstava!« Namesto da bi rekel, kakšen lep razgled.

Pozorno branje torej in oster posluh, da vam ne bo sredi branja ali poslušanja ušlo. Namreč hudomušno bistvo napisanega ali povedanega.