»V raziskavah OECD ne merimo sreče, ampak kombinacijo objektivnih podatkov in občutenja ljudi. Prebivalce sprašujemo, kaj menijo o zdravstvenem sistemu, okolju ali osebni varnosti. Danska je lepa in zelena, ampak zakaj bi bili Danci najbolj srečni, ne vem; vsekakor pravijo, da so,« je januarja v intervjuju za Sobotno prilogo pripovedoval drugi mož OECD Stefan Kapferer.
Skrivnost se je razkrila v knjigarni v Dublinu. Cela polica je bila namenjena knjigam o čarobni sestavini, načinu življenja, ki mu Danci pravijo hygge, izgovorijo pa hüge. V izvirniku je to norveška beseda za dobro počutje, a posvojili so jo tudi Danci in se z njo spopadli s svojimi dolgimi in temnimi zimami.
Hygge je sinonim vse, kar ponuja toplino in udobje: za svečke in njihovo nežno svetlobo, za občutek, ki ga daje mehek plašč, za toplo odejo, pod katero ob mehki svetlobi berejo knjigo in srkajo vročo čokolado, za prijetno vzdušje v restavraciji. Meik Wiking, avtor knjige The Little Book of Hygge: The Danish Way to Live Well (Mala knjiga hygge: danski način za dobro življenje), sicer direktor Inštituta za raziskovanje sreče, je razkril, da je v Rimu dve uri iskal restavracijo s »hyggelig«, svetlobo, ki jo dajo le ustrezno razporejena svetila s pravo svetlobno temperaturo. In razkril je tudi, da se lahko opazovanju vampirjev, ki se cvrejo na dnevni svetlobi, najlaže približamo, če na večerjo hygge povabimo skupino Dancev ter jih posadimo pod hladne neonske luči. Najprej bodo mežikaje pogledovali proti napravi za mučenje, nato pa se bodo – dlje ko bo trajala večerja – vse bolj začeli presedati in celo kompulzivno praskati.
Čas odpadajočega jesenskega listja je pravi čas za hygge tudi pri nas, pa čeprav so naše zime malo krajše in malo manj temačne. Če si ga boste ustvarili, boste občutili, zakaj so Danci tako srečni.