Dobro jutro: Trgatve

Nikoli ne bi vedeli, kakšen jagodni izbor bi dali trsi laškega rizlinga, če bi jih bili potrgali tam nekje do polovice oktobra.

Objavljeno
17. november 2015 20.10
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj
Takrat tudi ni bilo mogoče napovedovati, ali bo od grozdja, ki se je izognilo redni trgatvi, sploh kaj ostalo. Ovijanje dolgih vrst trte z gostimi mrežami, da so škorci pridelek po sili razmer morali pustiti v vinogradu, bi lahko bilo in velikokrat tudi je jalovo vinogradnikovo opravilo. Letos ni bilo. Vsaj na tistih nekaj odličnih južnih legah, ki so nas radovedneže že od daleč vabile opazovati, kako so kožice grozdnih jagod vsak dan bolj starikave. Kakor obraz častitljivega starca so se začele vse bolj gubati v drobne reliefe, najprej podobne ovenelim sadežem, potem vse bolj rozinaste in vse bolj zgrbančene same vase.

Sončni poznojesenski dnevi so kar najbolje opravili svojo nalogo. Posebne glivice botritisa so v takih pogojih dolgo in brezmejno praznovale. Vse do tega jutra, ko smo z gospodarjem prišli na že ožarjeni greben, ki se je med grbančenjem haloških gričev zrinil mednje na takšno mesto, da ga sonce obsipava s svojim rumenilom vse do poznega večera. Jagode so se nam dobesedno lepile na prste, da smo si jih naskrivaj oblizovali, čeprav so se zdeli umazani od že sušečega se listja. Že prvo merjenje sladkorne stopnje se je povsem približalo predpisanemu pragu suhega jagodnega izbora. Kaj si more gospodar želeti še boljšega?

Ni pomembno, kako se je odločil: ali smo posebej obirali samo posušene rozine za suhi izbor, ostale zdrave jagode pa za izbor, še vedno je bilo treba nekaj pridelka zavreči, ker se je ali povsem posušil ali pa neprimerno segnil. Pomembno je, da bomo po zahtevnem in dolgem kletarjenju te trgatve le izvedeli in okusili, kaj so nam podarili trsi laškega rizlinga, ki bi jih bili sredi oktobra, sončne in zrele, najraje pobrali. A je gospodar vztrajal, čeprav bi lahko že takrat odličen pridelek šel po zlu.