Podnevi je ločena mama in strokovnjakinja za marketing, ponoči pisateljica. Ženska, ki bi umrla, če bi nehala žareti. Tudi sama otrok ločenih staršev, ki je našel odgovor na zakaj pri Lunini vili in Sončnem princu. Vse to je Polona Kisovec.
Nekoč so bile vse ženske nabiralke. Danes so nekatere iskalke biserov, druge iskalke odgovorov na vprašanja, ki jih vznemirjajo. Polona sodi med druge. V nekem trenutku, ki se mu v odraslem svetu reče ločitev, je začela iskati odgovor na vprašanje: »Ločujem se. Ker sem pokvarjena roba?« Sledilo je še neizogibno hčerino vprašanje: »Zakaj? Zakaj oči ne živi več z nama?« In Polona je šla med iskalke. Iz njenega iskanja se je rodil leposlovni prvenec – zgodba o Lunini vili in Sončnem princu, ki …
… ki sta se nekega dne zaljubila in iz ljubezni spočela otroka – malo zvezdo. A v družinski sreči se pojavi – razpoka. Lunina vila je vse bolj bledela. Vse manj je bila ona in vse bolj je postajala odsev zlate svetlobe Sončnega princa. Vrnitev na nebo, po lastno svetlobo, je bila neizogibna. Sončni princ se je trudil žareti za oba, a Lunina vila je morala v noč … Po srebrno svetlobo.
Se ločiti. In kako mali zvezdi dopovedati, da jo imata oče in mama kljub temu še zmeraj rada? Da ima ljubezen obeh? Da ločitev nima nič opraviti z njo?
Otroci ločenih staršev se vselej sprašujejo: zakaj? Lažje kot z obrabljenimi izrazi jim je odgovoriti z zgodbo, z besedami pravljičnih junakov, ki sporočata: otroci ločenih staršev niso krivi za ločitve in tudi po ločitvi obdržijo ljubezen obeh staršev. Sicer pa je z ločitvami kot s samomori: o njih se ne govori. Govoriti o tem je kot razgaliti se pred svetom. Polona Kisovec je spregovorila in se razgalila, a le do – zgoraj brez. Saj je spregovorila skozi Lunino vilo in Sončnega princa.
Zdaj snuje novo zgodbo. O novih izjemnih in unikatnih »zvezdicah«, ki jim je razumevanje za svoje štrlenje iz povprečja dano iskati na Zemlji …