Dobro jutro: Zločin in kazen

Delavci ene od ribogojnic so v morje odložili nekaj betonskih blokov, namenjenih sidranju ribogojskih kletk. Fantje niso pomislili, da so se na tistem mestu naselili leščurji, zato so nehote povzročili nesrečo. V morju so betonski bloki zmastili enega leščurja in jih prevrnili sedem. Nekomu se je to zazdel zločin, zato je dogodek prijavil policiji in tožilstvu. Leščurji so zaščitene školjke, ker bi pred desetletji skoraj izginile.

Policija in tožilstvo sta ovadbo jemala zares. Kraj zločina si je ogledalo več uradnih oseb, najeli so potapljače, strokovnjake, zaslišali kup ljudi. Direktorja, ki neposredno ni bil kriv za odložene betonske bloke, so ovadili. Zahtevali so neverjetno kazen: 116.000 evrov in pet let zapora. Težko je opisati muke, ki jih je moral preživeti nič krivi šef ribogojcev. Še pred razsodbo je tožilstvo popustilo in »zločincu« predlagalo kupčijo: prizna naj krivdo in plača več tisoč evrov za dobrodelne namene, sam pa bi dobil dve leti pogojne zaporne kazni. Ni priznal in sodnica ga je na koncu oprostila. Ampak stroške je vseeno imel tako on kot tudi država. Rešilo ga je (tudi) strokovno mnenje z ministrstva za kmetijstvo, ki je zapisalo, da se je pač zgodila nesreča, kot bi kmet z vozom po nesreči povozil polža lazarja.

Na hudo kazen bi bil obsojen ljubitelj in poznavalec morja, ki leščurjem nikoli ne bi storil žalega. Nasprotno: tako kot že davno njegov oče, si prizadeva za postavitev podvodnih grebenov, ki bi v našem morju zelo obogatili raznovrstnost. In dobro ve, da so leščurji božji dar, ker so njihove lupine živi grebeni, na katere se oprime na desetine bitij, ki jih na pretežno mehkem dnu sicer ne bi bilo. Ampak tega njegovega predloga oblast ne sliši dobro. Kot tudi ne vidi drugih, ki nalašč uničujejo leščurje. Seveda: kjer ni tožnika, ni sodnika. Sreča v tej zgodbi pa je, da vsaj nekaterim sodnikom vendarle ne manjka zdrave pameti.