Tiskane izdaje
Znameniti astrofizik Stephen Hawking se boji, da bodo naš obstoj že v prihodnjih sto letih ogrozili podnebne spremembe, asteroidi, epidemije ali rast prebivalstva, in poziva k iskanju drugih naseljivih planetov. Z ruskim milijarderjem Jurijem Milnerjem namerava v vesolje poslati mini vesoljske ladje, ki bi poiskale nove Zemlje in drugo inteligentno življenje. Morda bi jih lahko usmerila proti ozvezdju Epsilon Eridani, po navedbah Nase zelo podobno našemu v njegovih začetkih.
A je oddaljeno 10,5 svetlobnega leta, Voyager 1, ki so ga izstrelili leta 1977, pa je komaj zapustil naše osončje. Za raziskovanje oddaljenih galaksij bomo morali biti veliko hitrejši – ali pa bodo morali »marsovci« priti k nam. Ob redkih vesoljskih radijskih valovih, ki jih zaznavajo, se astronomi sprašujejo, ali poskuša neznana civilizacija z nami vzpostaviti stik. Dopuščajo tudi, da gre za naravno dogajanje, ki si ga še ne znamo razložiti, in tudi sicer ne bi bilo slabo, če bi se bolj potrudili za ohranitev in izboljšanje življenja na dobri stari Zemlji.
To nekateri že počno. Švicarski znanstveniki pripravljajo načrt za ohranitev ledenika Morteratsch, kjer kmalu morda ne bo več mogoče smučati vse leto. S tisoči snežnih topov naj bi ga dovolj ohladili za spopad z vse toplejšimi poletji.
Na arizonski univerzi medtem razmišljajo, kako bi z vetrnicami pridobivali hladno vodo iz morskih globin Arktike in z njo debelili led. Tisti, ki še kar mislijo, da smo že tako uničili svoj planet, da bo kmalu treba v vesolje, pa se lahko veselijo vsaj izboljšane vesoljske kulinarike: na Nasinem razpisu je za najboljši posladek zmagala sladica iz jagod in rabarbare. A saj za to ni treba tako daleč. Lahko si jo lahko pripravimo kar na Zemlji.
