Tiskane izdaje
Osnovnega zapleta hollywoodske sage o Terminatorju verjetno ni treba posebej pojasnjevati. V vsakem od filmov, ki so silaka z avstrijske Kohoške ter njegov »I'll be back« postavili na seznam večnih, se omrežje umetne inteligence Skynet, namenjeno avtomatski obrambi pred jedrskim/kibernetskim/kakršnimkoliže napadom na ZDA, na neki točki v ne tako daljni prihodnosti ozavesti, ugotovi, da ga želijo njegovi avtorji izključiti, izračuna, da celotna človeška vrsta predstavlja grožnjo njegovemu obstoju in sproži apokalipso.
Edino upanje človeštva sta Sarah Connor in njen sin John. Ter Arnold Schwarzenneger.
Prvega Terminatorja so posneli pred dobrimi tremi desetletji, davnega leta 1984. Ronald Reagan je bil tik na tem da osvoji še drugi predsedniški mandat, Evropski parlament je potrdil prvi osnutek pogodbe o Evropski uniji, v Jugi pa se je vozilo na bone. Petega Terminatorja so premierno prikazali včeraj.
In včeraj je novinarka Financial Timesa Sarah O'Connor tvitnila članek o robotu, ki je v Volkswagnovi tovarni v Kasslu ubil delavca. Toliko se na kup nabere tako redko kot Jupiter in Venera (katerih ples lahko te dni opazujete na večernem zahodnem nebu).
Interneti so hitri in kruti. Sarah (O')Connor, ki tvita o robotih, ki pobijajo ljudi, je bila preveč dobra priložnost, da bi jo kar tako izpustili iz rok. V nekaj urah se je novinarki, ki spremlja britanski trg dela in je za svoje raziskovalno delo prejela tudi cehovsko nagrado, časovnica na Twitterju spremenila v kontinuirano citiranje Terminatorja, filma, ki ga sama menda sploh nikoli ni gledala. In je bilo njeno začudenje zato še toliko večje.
Twitter seveda ne bi bil Twitter, če zgodba ne bi praktično v hipu postala viralna. A Sarah v čast velja povedati, da je vendarle skušala večkrat opozoriti na bistvo zgodbe, izgubljeno človeško življenje. Twitter seveda ne bi bil Twitter, če bi se pustil motiti pri navajanju popkulturnih referenc.
A v tej zgodbi obstaja še en vidik, ki je celo nekoliko bolj strašljiv kot življenje, ki prekleto natančno posnema umetnost. Sodeč po članku o nesreči v Kasslu so roboti stvari, ki jih je najbolje imeti varno zaprte v kletkah. Menda zato, da bi preprečili naključna srečanja z ljudmi. Pri ljudskomobilnem koncernu so tudi vedeli povedati, da je bil mobilni robot starejše generacije in ni bil eden novih, ki lahko delajo z ramo ob rami z ljudmi.
Roboti so torej doživeli evolucijo in dela več ne opravljajo namesto ljudi pač pa skupaj z njimi. Se pravi, z nami. Logični distopični nasledek tega je, da bomo ljudje kmalu pospravljeni v kletke, da bi preprečili naključna srečanja z roboti.
Stephen Hawking, Bill Gates in Elon Musk so pred časom opozarjali pred umetno inteligenco. Ker da stvari uhajajo nadzoru. Z izdelki, opremljeni z umetno inteligenco, bodo v naslednjih letih samo v ZDA ustvarili za več bilijard evrov prometa. Kar pomeni, da neke hude želje po spremembi ali prepovedi umetne inteligence seveda ne bo.
Morda pa je Skynet že aktiven, pa sploh nismo opazili?
**
Aljaž Pengov Bitenc ni neznano ime. Nasprotno, med tviteraši je znan pod vzdevkom @pengovsky, na spletnem radiu Kaos opravlja naloge urednika in novinarja, na straneh Nedela pa v vlogi političnega komentatorja sooblikuje družbeno klimo. Mnenj, ki praviloma ne ostanejo neopažena, ne deli le v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku; je tudi avtor bloga Sleeping with Pengovsky (sex and politics).
Berete ga lahko tudi kot rednega blogerja na Delo.si. Njegove prispevke objavljamo vsak drugi četrtek ob 12. uri.
