Tiskane izdaje
»Nočemo več meja, radi bi bili še naprej obkroženi s prijatelji,« sta pevka Bettina in pianist Wolfgang razložila, zakaj sta se v nedeljo popoldne udeležila že petih demonstracij z Evropo. Ob skorajšnji razglasitvi britanskega izstopa iz EU ter ob številnih nacionalističnih gibanjih v evropskih in drugih državah je podobno razmišljalo okrog šest tisoč Berlinčanov in še več prebivalcev drugih nemških mest.
»Pelo se je, smejalo, plesalo, kakšen pozitiven protest!« so zadovoljni organizatorji gibanja »Pulz Evrope«, ki vse ljubitelje »združene, svobodne Evrope« vabi, naj se uprejo protievropskim nacionalistom in populistom. »Tako nastaja gibanje, prava skupnost!« Demonstranti so mahali z modro-rumenimi zastavicami EU in so se lahko za tri minute povzpeli celo na govorniški oder. Ko se ni govorilo, je iz zvočnikov donela Oda radosti ali pop glasba. »Protesti so lahko tudi zabavni!«
»Moramo si prizadevati za mir!« sta povedala starejša upokojenca, ki sta želela ostati neimenovana, za odprte evropske meje je tudi mladi hišnik češkega rodu Vojtech: »Mislim, da je to edina pot naprej!« Študentje Tim, Tina in Michael pa so malo razmišljali, ko sem jih vprašala, zakaj demonstrirajo v Evropo, saj niso hoteli odgovarjati samo s slogani. Tim je leto dni preživel na Norveškem in še eno v Turčiji, in povsod je našel neštete v prihodnost uprte ljudi, s katerimi se je počutil blizu. Noče, da bi se njihove poti začele razdvajati. »Smo za Evropo, a ne za vse, kar se dogaja v Evropski uniji,« je dodala Tina.
Nemčija s svojo tragično zgodovino in vlogo gospodarske velesile stare celine čuti še posebno odgovornost za Evropo. Z Alternativo za Nemčijo in številnimi neonacističnimi skupinami ima tudi sama zagrizene nasprotnike evropskega združevanja, a za zdaj še ni nevarnosti kot v Franciji in ponekod drugje, da bi ti prišli na oblast. Naslednica Hitlerjevega režima pa se ne boji le zase, zgodovine zavedajoči Nemci nikoli več nočejo ostati brez tesnih zaveznic na svojih mejah. Mnogi so osrednji evropski državi po izbruhu zadnje dolžniške krize očitali sebičnost, a vsaj njen konservativno-liberalni del verjame, da mora vsaka država sama opraviti javnofinančne in tržne reforme, tako kot so jih morali pred poldrugim desetletjem opraviti tudi oni. Levosredinske stranke se tu bolj obotavljajo, pa čeprav je reforme izvedel prav socialdemokratski kancler Gerhard Schröder.
Razprave o najboljši razvojni poti se bodo nadaljevale, a naj se nadaljujejo v miru in svobodi, ki nikakor nista več zagotovljena. Na zahodu je Evropi nož v hrbet potisnila s priseljenci oblegana in v nekdanjo nacionalno veličino zavarovana Velika Britanija, na vzhodu si za destabilizacijo EU prizadeva Rusija predsednika Vladimirja Putina, na jugu grozita še en vse bolj avtokratski voditelj, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, in zgodovinska begunska kriza. Ves čas pa je treba paziti, da ne iztiri še kakšna preveč zadolžena država s premalo v prihodnost zazrto politiko in seveda, da velike ideje ne ugrabijo in sprevržejo »evrokrati« brez stika z običajnim ljudstvom.
»Gledamo v prihodnost,« je vseeno zagotovila nemška kanclerka Angela Merkel. »Hočemo varno, zavarovano Evropo, kar pomeni boljšo zaščito naših zunanjih meja. Hočemo gospodarsko močno Evropo, kar pomeni, da se moramo soočiti z izzivi digitalizacije.« Hočemo socialno, močno Evropo, ki bo afriškim in drugim sosedom pomagala k blagostanju, ki bo mladim pomagala pri iskanju dela, je nadaljevala. »Obvezali smo se, da bomo to delali skupaj, včasih morda z različnimi hitrostmi, a vedno v skupno smer.«
Kanclerka tudi sama razdvaja, saj je na vrhuncu begunske krize iz človekoljubnih razlogov v državo spustila milijon migrantov, potem ko so nekateri od njih grdo zlorabili gostoljubnost, pa si z vsemi silami prizadeva za zavarovanje zunanjih evropskih meja. Begunska kriza pa je Evropejcem tudi pokazala, koliko ljudi je pripravljeno tvegati življenja za košček njenega miru in blagostanja, in vse več se jih zaveda, kaj bi z njo izgubili. Vsi moji sogovorniki z berlinskega trga Gendarmenmarkt so zagotovili, da bodo prišli zanjo demonstrirat tudi prihodnjo nedeljo.
