Tiskane izdaje
Te dni dolžniških težav nima le evropska Grčija, tudi v karibskem Portoriku so pravkar razglasili, da ne morejo odplačati svojih dolgov. »To ni politika, to je matematika,« je razglasil guverner ozemlja ZDA s posebno upravo.
Karibski otok s 3,6 milijona prebivalcev si je nakopal za 72 milijard dolarjev dolga, kar je sicer precej manj od Grčije, a bo vseeno zanimivo primerjati reševanja obeh držav s statusom območnega »enfant terrible«. »Dolg ni odplačljiv,« pravi tudi guverner Alejandro Garcia Padilla in da bi dobili nekaj več manevrskega prostora, v San Juanu razmišljajo o podaljšanju obdobja odplačevanja dolga, prepričani pa so tudi, da brez večje rasti ne bo rešitve.
Vse to smo slišali že v Grčiji. Zasebni dolžniki so bili tej državi prisiljeni odpisati polovico dolga, novi upniki iz EU, IMF in ECB pa so raztegnili termine odplačevanja in neuradno namignili, da bo verjetno še treba odpisovati. Lani je Grčija že dosegla tudi gospodarsko rast, a sedanji skrajno levi in desno nacionalistični vladi Sirize in Neodvisnih Grkov vse to ni bilo dovolj. Kot da bi Grčijo v zadolževanje silili drugi, sta premier Aleksis Cipras in finančni minister Janis Varufakis zahtevala rez s preteklimi grehi in nov začetek, pa čeprav sta medtem zatrla komaj rojeno gospodarsko rast.
Nekateri grški analitiki so že ocenjevali, da se njihovi državi v ZDA ne bi dogajalo to, kar se ji v Evropi, toda ali to res drži? Ameriška zvezna vlada v minulih letih ni preprečila stečajev velemesta Detroit ali države Kalifornija, prav tako tega ni počela v preteklosti. Tisti, ki so razglasili stečaj, so morali slediti sodne napotke, pogosto z zmanjšanjem državne potrošnje n še posebej pokojnin in plač. Kalifornija je med zadnjo krizo z zadolžnicami uvedla celo nekakšno lastno valuto, ko jim je šlo bolje, so jo odkupili in poskrbeli tudi za večjo blaginjo.
Portoriko ni povsem del ZDA, saj ima svojo ustavo in ne more razglasiti bankrota po zakonodaji ZDA, zato obstaja nevarnost, da se bodo morali o vsem pogovarjati z upniki, ki predvsem ščitijo svoje interese. Bela hiša pa je sicer ustanovila posebno delovno skupino za Portoriko, a tudi sporočila, da ne razmišlja o finančni pomoči. Prav zaradi svojega posebnega upravnega in davčnega položaja so se Portoriko še posebej radi zatekali špekulanti, zašpekulirali pa so se tudi sami: samo lokalna družba za električno energijo ima devet milijard dolarjev dolga.
Poznavalci verjamejo, da se Portoriko v prihodnosti ne bo smel več naslanjati na svoj poseben upravni status, ampak poskrbeti za večjo gospodarsko konkurenčnost. Navajajo, da lokalna zakonodaja podjetjem, ki želijo poslovati v državi, zelo otežuje prekinitev pogodb z lokalnimi distributerji, pa naj so še tako nezadovoljna z njihovimi uslugami, da tradicionalno bogati in vplivni dobro skrbijo za svoje interese, ne pa tudi za interese revnejših in gospodarstva. Nekateri celo verjamejo, da je Grčija v boljšem položaju že zato, ker mora odgovarjati evrskemu območju in Evropski uniji, medtem ko ima Portoriko proste roke pri ustvarjanju svojih težav. »Governer Padilla je dejal, da ne bo odpuščal državnih uslužbencev, pa čeprav gresta dve tretjini proračuna za plače,« Daniel Hanson iz washingtonske ustanove Height Securities v časopisu Wall Street Journal navaja, da bo vladi denarja zmanjkalo že sredi julija.
Analitik piše, da je brez ozira na posledice preveč zapravljalo vsaj pet zadnjih portoriških vlad, štiri demokratske in ena republikanska, in tudi letošnji državni proračun naj bi bil za celih osem odstotkov večji od lanskega. Vlada je minuli mesec že petič po letu 2013 dvignila davke, tokrat davek na dodano vrednost s sedmih odstotkov na 11,5 odstotka, načrtovanega prihodka pa ni. Nasprotno, ti ukrepi še odganjajo produktivne investicije in če bo vseeno prišlo do stečaja, bo po njegovem prepričanju vsak sodnik predpisal zatiskanje državnega pasu in krčenje izdatkov.
Portoriko je še ena majhna, prezadolžena in nekonkurenčna država, ujeta v denarno zvezo z bogatejšimi in produktivnejšimi državami, ter z gigantskim državnim sektorjem, navajena na subvencije. Po pisanju britanskega Economista pa ima država veliko srečo, da se lahko sama in skupaj z ZDA po Grčiji zgleduje, kako ne reševati: zatiskanje pasu ni dovolj, ampak so potrebne tudi strukturne reforme kot razbijanje monopolov ter odpravljanje ovir poslovanju. Najnižja zajamčena plača, ki velja za vse ZDA, je v Portoriku skoraj enaka povprečni, pri Economistu pa tudi verjamejo, da je dolg treba prestrukturirati, a spet ne po grško. Raje prej kot kasneje, in četudi ameriški kongres najverjetneje ne bo zagotovil uradnih posojil za odplačilo zasebnih investitorjev, kot so Evropejci naredili za Grke, je treba zagotoviti urejeno prestrukturiranje dolga.« Predlagajo pot, kakršno izvajajo pri Mednarodnem denarnem skladu - ki mu Grčija danes ni odplačala dela dolga!
