Tiskane izdaje
Edinburškim znanstvenikom je, poroča strokovna revija Nature Cell Biology, v mišja telesa uspelo vstaviti celice, ki lahko zrastejo v cele organe. Do sajenja človeške ščitnice, jeter, ledvic, src in drugega bo treba še marsikaj raziskati, regenerativna medicina pa vseeno obeta gigantske uspehe v boju z morilskimi ali celo samo s kroničnimi boleznimi človeštva. Pričakovanja so velika tudi drugod, še posebno pri energiji, pri kateri smo videti le za korak oddaljeni od poceni obilja. Avstralski znanstveniki upajo, da bo naša življenja spremenila umetna fotosinteza, genialni južnoafriško-kanadsko-ameriški izumitelj Elon Musk želi z vakumskimi cevmi hitreje od letal premagovati razdalje, potem ko že revolucionira električne avtomobile in vesoljske polete. In razcvet avtomatsko vodenih avtomobilov menda še najbolj preprečuje zakonodaja, ki se ji do zdaj ni niti sanjalo o takšnih možnostih.
Še nikoli nismo bili tako zelo blizu novim obzorjem, ki lahko še povečajo materialni in drugi napredek preteklih stoletij ter širitev blaginje med vse sloje prebivalstva, a je videti, da hkrati hitimo tudi proti najbolj temačnemu srednjemu veku, kar nam jih razkriva kolektivni spomin. Z napetostmi v Ukrajini se vojna spet približuje Evropi, islamski skrajneži na Bližnjem vzhodu vse bolj grozijo z obglavljanjem nasprotnikov in odpravljanjem dosežkov meščanskih in osebnih emancipacijskih revolucij.
Tudi tam, kjer zavračajo takšno barbarstvo, se zaostruje dilema razvoja, pa čeprav to še nikoli ni imelo večjih možnosti kot danes, a le, če soglašamo o pravilih zanj. Tu je soglasje težko, saj je treba upoštevati nasprotja: videti je, da so do določene ravni razvoja uspešnejše avtokratske države, prave razvitosti pa ni brez demokracije, pravne države, ekonomske in druge svobode. Kako težak je ta prehod, dokazujejo številne družbe, katerih elite raje proizvajajo poražence razvoja, kot da bi se odrekle enostranskim privilegijem.
Že zdaj pa je jasno, da je to ob sodobni komunikacijski revoluciji vse težje. Pametni telefoni in družabna omrežja dogodke na enem koncu sveta v trenutku prikažejo drugim, če ne te dni ne bi vsi vedeli, katere znane osebnosti iz vsega sveta se v opomin na katastrofalno bolezen, ki do smrti ohromi svoje žrtve, polivajo z ledeno vodo. Izziva s čebrom, polnim ledu, so se lotili vsi, od že omenjenega Muska, Billa Gatesa in Marka Zuckenberga do neštetih zvezd in zvezdnikov, denar za boj proti bolezni Louja Gehriga priteka. Noro uspešnost lahko akcija vsekakor pripiše veliki samovšečnosti številnih udeležencev, modno polivanje pa vseeno združuje nekaj najbolj značilnih motivov današnjega sveta: vsem dostopen tehnološki napredek, ki je lahko tudi v zabavo, novo družabno povezovanje, ki si ga še nekaj let nazaj ne bi mogli niti predstavljati, in tudi dejstvo, da smo si, vsaj na zunaj, vsi vse bolj videti podobni. Razlike med revnimi in bogatimi so velike, morda celo vse večje, napredni privilegiranci pa hočejo tudi sami ustvarjati in se osebno izboljševati. Vedno so bili takšni, ki se jim je zdelo samo uživanje bogastva dolgočasno, se samo zdi, da jih je zdaj vse več?
»Živite srečno in umrite veličastno,« je učil tudi znameniti učitelj joge B. K. S. Iyengar, ki se je pri 95. letih poslovil od tega sveta. In še: »Ni se treba bati sprememb, nasprotno, morali bi jih sprejeti z dobrodošlico, kajti brez sprememb ne bi nič na tem svetu raslo in cvetelo in nihče ne bi napredoval v človeka, kakršen naj bi bil.« Koliko zgoraj omenjenih težav bi zbledelo, če bi vsak med nami v sebi iskal takšnega človeka?
