Tiskane izdaje
Berlin − Nalog za preiskavo, ki so ga ameriške oblasti razpisale za računalniškim strokovnjakom Chrisom Robertsom, dokazuje galopirajočo ranljivost našega vsakdana. Denverskega računalničarja namreč obtožujejo, da je z rabljenim prenosnim računalnikom že večkrat vdrl v računalniške sisteme za vodenje potniških letal ter enkrat celo prevzel nadzor nad njim.
Še vedno je mogoče, da si ustanovitelj podjetja za varnostno tehnologijo One World Labs samo dela reklamo, saj so agenti FBI v nalogu zapisali le to, kar jim je povedal sam. Računalničar z dolgo belo brado, ki svoje podjetje na spletni strani predstavlja kot odkritelja tveganj, še preden se ta zgodijo, pa je že v preteklosti zatrjeval, da je med letoma 2011 in 2014 vdrl v računalniške sisteme dvajsetih letal boeing in airbus. Ko je petnajstega aprila med poletom iz Chicaga proti newyorškemu Syracusu svoje sledilce na twitterju spraševal, ali naj začne z varnostnimi igricami, so ga pričakali agentje FBI in zasegli njegov računalnik ter druge elektronske naprave.
Ker ga morda čaka zaporna kazen, Chris Roberts zdaj zatrjuje, da so njegove besede vzeli iz konteksta, a je že v preteklosti razlagal, da lahko prevzame nadzor nad potniškimi letali ter celo sredi leta ugasne njihove motorje. Čeprav lahko v potniških letalih piloti prevzamejo nadzor nad računalniki, so vse bolj zaskrbljeni tudi pri letalskih družbah in zavarovalnicah. Pri Allianz Global Corporate & Specialty SE so konec lanskega leta objavili raziskavo, ki svari pred tveganji računalniških napadov na daljavo, ameriške oblasti domnevajo, da med letalskimi sistemi za ogledovanje filmov in poslušanje glasbe ter tistimi v pilotskih kabinah ni več neprebojnega zidu. Druga zasebna varnostna podjetja zatrjujejo, da je mogoče vdreti tudi v sisteme, ki letalom sporočajo vreme in druge podatke, ranljivi pa so menda tudi nadzori poletov.
Tudi pri Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) so že preizkušali ranljivost letalskih računalniških sistemov pred napadi hekerjev in za zdaj še niso zagnali alarma, najnovejša poročila pa strmoglavljenje vojaškega transportnega letala A400M devetega maja v Sevilli, med katerim so umrli štirje ljudje, že pripisujejo računalniški napaki, zaradi katere so menda hkrati odpovedali kar trije motorji. Nihče še ne domneva tujih krivcev, nasprotno, vse kaže na težave proizvajalca, a ni mogoče zanikati, da so razvite družbe vse bolj odvisne od elektronike in računalništva ter tudi vse bolj ranljive.
Zato so še toliko odločilnejše sedanje nemške razprave o delovanju tujih obveščevalnih služb, zaradi katere najbolj črnogledi že napovedujejo padec sedanje vlade in predčasne volitve. Socialdemokratski politiki zahtevajo popolno pojasnitev očitkov, da je nemška obveščevalna služba BND ameriški NSA omogočala prisluškovanje evropskim in tudi nemškim ciljem, krščanskodemokratska kanclerka pa tega noče narediti brez privoljenja ameriških partnerjev. Angela Merkel in njeni so že med prejšnjimi aferami, ki jih je razgalil v Rusijo prebegli nekdanji agent CIE Edward Snowden, opozarjali na nujno naslanjanje svoje države na ameriške obveščevalne podatke o morebitnih terorističnih in drugih nevarnostih.
Washingtonski dopisnik časopisa Die Welt zdaj poroča, da v Washingtonu razmišljajo celo o končanju obveščevalnega sodelovanja z Nemčijo ter namesto tega intenziviranje obveščevalne izmenjave s Francijo, Poljsko ali skandinavskimi državami. Ne le da se s tajnimi podatki zdaj ubada nemški parlament, ampak so nekateri pristali tudi na forumu Wikileaks. Medtem ko mnogi poudarjajo, da mora na nemških tleh veljati nemška zakonodaja, drugi spominjajo, da je Nemčija prav z ameriškimi podatki preprečila več terorističnih napadov na svojih tleh, obveščevalne službe pa skupaj identificirajo tudi nemške in druge evropske državljane, ki so se priključili nasilnim islamistom ter se morda nameravajo vrniti domov s peklenskimi načrti. Po nemških podatkih naj bi prav BND ameriškim kolegom sporočila nahajanje terorističnega voditelja Osame bin Ladna, da so ga lahko odkrile in ubile specialne vojaške enote.
Če se eni že veselijo morebitnega končanja ameriško-nemškega obveščevalnega sodelovanja, pa so za mnoge na kocki tudi druge grožnje tako imenovanemu Zahodu. Britanski obrambni minister Michael Fallon je pred kratkim ocenil, da je danes svet enako nevaren, kot je bil v časih nacistične Nemčije, zato mora biti njegova država sposobna odgovoriti na krize na več frontah. »Na Bližnjem vzhodu barbari izvajajo grozovitost za grozovitostjo, na evropskem obrobju agresivna Rusija deluje proti Ukrajini in ogroža Nato.« Ruski jedrski bombniki so se Škotski, kjer ima Velika Britanija številna vojaška oporišča, zadnjič približali prejšnji teden, in čeprav so ostali v mednarodnem zračnem prostoru, v Londonu in na bruseljskem sedežu severnoatlantske vojaške zveze Nato takšne akcije ocenjujejo kot resno grožnjo.
