Tiskane izdaje
Socialdemokratski kanclerski kandidat se tudi ne pusti kar tako zmesti ob ostrih vprašanjih. Kaj pravi o tem, da je kot ruski prijatelj sovražnik Poljske? Ali namerava po morebitni zmagi na volitvah konec septembra res v vlado z Levico, ki jo v Nemčiji postavljajo na skrajni levi konec političnega odra, je zanimalo druge. Schulz je odgovoril, da se morda ne razume z nekaterimi voditelji poljskih strank, zato pa je velik prijatelj poljskega ljudstva, med predvolilno kampanjo pa ne razpravlja o prihodnih koalicijskih partnericah, ampak se osredotoča na zmago svoje SPD. Kot kancler bo pozdravil vse primerne stranke, ki bodo želele sodelovati s socialdemokrati.
Čeprav tekmec krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel ne skriva svojih mladostnih stranpoti v alkoholizem, se v kanclerskem kandidatu Schulzu veliko bolj kaže dolgoletni vrhunski evropski politik. Pri CDU so zdaj za vodjo svoje predvolilne kampanje zadolžili kar najožjega kanclerkinega sodelavca in šefa njenega kabineta Petra Atlmaierja. Nekatere stranke protestirajo, da je takšno mešanje vladne in strankarske politike protiustavno, a strokovnjaki navajajo sodbo izpred desetletij, ki ga ob jasni opredelitvi enih ali drugih pristojnosti dovoljuje. A tako prominentna zasedba zadolžitev, ki jih po navadi opravljajo predsedniki strank, kaže, da nemški konservativci ne podcenjujejo »učinka Schulz«.
Tudi prejšnji socialdemokratski nasprotniki Angele Merkel − nekdanji kancler Gerhard Schröder, dolgoletni zunanji minister in sedanji predsednik Frank-Walter Steinmeier ter na koncu nekdanji finančni minister Peer Steinbrück − so nosili veliko politično težo in bili na začetku tudi videti zelo uspešni, a je na koncu vendarle prevladala »večna kanclerka«.
Po prvem presenečenju, ko je SPD na raziskavah javnega mnenja z manj kot dvajsetimi odstotki pri več kot tridesetih izenačila ali celo prehitela CDU/CSU, Angela Merkel svojo konservativno unijo spet vleče naprej, saj ji zadnja raziskava s 36 odstotki kaže šest odstotkov več kot osrednji levosredinski stranki Nemčije. A se kanclerka in njeni zavedajo, da Schulz še ni poražen. Za to zna nasprotnike prepričati s svojimi argumenti, sopotnike pa navdušiti. Po njegovem nastopu mnogi ponovno ali na novo vstopajo v SPD.
Prav v tem zadnjem podatku pa se za kanclerskega kandidata Martina Schulza skrivajo tudi težave. Številni nekdanji socialdemokrati se namreč v stranko vračajo z upanjem obračuna s »kapitalistično« dediščino kanclerja Schröderja. Krščanska demokratka Angela Merkel se je leta 2005 povzpela v berlinsko kanclersko palačo predvsem zato, ker mnogi socialdemokrati niso soglašali z reformami trga delovne sile in drugih ukrepov iz Agende 2010 svojega lastnega kanclerja. Še več, s to dediščino je Angeli Merkel izjemno uspevalo ves čas vladavine. Če pri CDU/CSU ne prenehajo hvaliti reform, ki so brezposelnost zmanjšale za polovico in Nemčijo dvignile iz postelje evropskega bolnika, pa mnogi na sredinski levici še vedno upajo, da je mogoče napredovati tudi brez takšnih ukrepov.
Nekateri od teh so se po nastopu priljubljenega Martina Schulza že veselili morebitne koalicije z zelenimi in Levico, a so bile zanje mrzel tuš nedavne deželne volitve v Posarju. Čeprav pri SPD zdaj ocenjujejo, da so odmevno izgubili zaradi tamkajšnjih posebnosti in izjemno priljubljene krščanskodemokratske premierke Annegret Kramp-Karrenbauer, pa je najbrž tudi njim vse bolj jasno, da naslednica vzhodnonemške komunistične partije kot koalicijska partnerica ni po okusu nemške večine, brez te pa zmaga na volitvah ni mogoča.
Zaradi velikega pomikanja na levo so z nizkimi odstotki kaznovani tudi nemški Zeleni. Nemško sredinsko levico ponovno čaka dilema med zavzemanjem za pravičnost in plačevanjem zanjo, pa čeprav so mnogi upali, da se lahko po dvanajstih letih vladavine konservativne kanclerke Angele Merkel vrnejo k svojim koreninam.
Na sedežu SPD na meji med berlinskima četrtima Kreuzbergom in Mitte kraljuje kip hladnovojnega kanclerja in berlinskega župana Willyja Brandta, nad največjo levosredinsko stranko − in nad vso državo − pa še vedno visi dediščina »tovariša šefov«.
