Tiskane izdaje
Včeraj se je v hotelu Hilton na frankfurtskem letališču odvil prizor, ki o prednostih globalizacije pove več kot nešteti traktati: največji svetovni proizvajalec robotov Yaskawa je napovedal odprtje proizvodnje industrijskih robotov v Sloveniji za vso Evropo, skupaj z oddelkom za raziskave in razvoj. Okrog dvesto ljudi bo dobilo zaposlitev »z veliko dodano vrednostjo«, okrepitev dejavnosti podjetja, ki že deluje v Ribnici, pa bo nedvomno še naprej magnet tudi za širše raziskave in povezave. Če bo Slovenija izkoristila še druge podobne priložnosti, lahko naredi nekaj preskokov v razvoju.
Nihče več ne dvomi, da bodo roboti in digitalna tehnologija kmalu prevzeli številna dela, ki jih je tradicionalno opravljal človek, a pri Yaskawi zagotavljajo, da se bo to dogajalo v sodelovanju s človekom in kot pomoč zanj. Njihove tovarniške hale, tudi tista v Ribnici, na fotografijah njihove predstavitvene knjižice o industriji 4.0 ne kažejo prepotenih delavcev ob tekočih trakovih, ampak mojstre usmerjevalce in načrtovalce avtomatiziranega dela. Druge fotografije kažejo pridobivanje obnovljivih energetskih virov, elektrifikacijo ladijskega prevoza in − »exoskeleton«, ki ohromljenemu človeku pomaga pri gibanju.
Robotizacija bo morda kmalu opravila s številnimi človeškimi pomanjkljivostmi in koristila okolju, morda pa si že kmalu nikomur ne bo treba več niti lomiti hrbtov v tovarnah, na kmetijah in drugod. Veliko vprašanje sedanje stopnje globalizacije je zato, kaj bodo ljudje sploh počeli. Nemški Adidas načrtuje skorajšnjo robotsko izdelavo športnih copat, kar bo še eden od mejnikov avtomatizirane proizvodnje: usnje in tkanine so doslej v glavnem prepogibale kitajske, vietnamske in druge delavke − ter s tem preživljale svoje družine. Še večjo avtomatizacijo obljubljajo v kmetijstvu in celo v vrsti uslug od finančnih naprej. Ne le »modri ovratniki«, tudi »beli« se morajo spraševati, kako naprej.
Ena ob preprek racionalnemu reševanju teh izzivov so sodobni nacionalizmi, ki se vse bolj razraščajo tudi v razvitih državah. Ljudje, ki so morali opazovati selitev svojih delovnih mest v cenejšo tujino, zdaj volijo politike, ki obljubljajo preproste rešitve. A teh najbrž ne bo, delovna mesta pa se že brez njih počasi vračajo nazaj in se bodo še bolj, če bodo avtomatizirane tovarne izdelke raje ustvarjale blizu kupcem. Daljne dežele s poceni delovno silo ne bodo imele več konkurenčnih prednosti, razen za lastno potrošnjo.
Tokrat pustimo ob strani resne geostrateške spremembe, ki se napovedujejo s takšnim razvojem. Ne le da je iz revščine potegnil poldrugo milijardo ljudi, del dosedanje mednarodne ureditve je bila tudi zagotovitev varnih ladijskih poti za prevoz industrijskih in drugih izdelkov ter vsaj približen nadzor nad območji, ki svet preskrbujejo z energijo. A se celo zadnje hitro spreminja. Ne gre le za obnovljive energetske vire, katerih prevlada je najbrž le vprašanje časa, status proizvajalk fosilnih goriv, ki so pogosto diktirale mednarodno ureditev, je na glavo postavil že ameriški fracking.
Takšen razvoj za zdaj samo še spodbuja nacionaliste in druge skrajneže, a se to pogosto dogaja s sredstvi držav, ki bodo s sedanjim načinom razvoja neizogibno poraženke globalizacije. Za vse, ki se nočejo pridružiti tem nevarnim trendom, pa je še najbolje, da hitro začnejo iskati sinergijo med industrijo 4.0 in težnjami ljudi. Dobri okvirni pogoji za poslovanje in delo spodbujajo domačo in tujo proizvodnjo, dober izobraževalni sistem z vajeništvom vred, ki ob delu omogoča pridobitev tudi najvišje izobrazbe, lahko ponudi prihodnost tudi tistim, ki bi sicer imeli občutek, da so obtičali.
Nadvse pomembna je tudi možnost zasebne pobude in to smo lahko v ponedeljek opazovali tudi na frankfurtskem letališču s Slovenijo v glavni vlogi. Ne le pri glavnem dogodku, ki je že sam dovolj velik razlog za čestitke, še posebej, ker na obeh straneh zagotavljajo, da so subvencije v okvirih dovoljenega v EU, ampak tudi na obrobju srečanja z lobiranjem za mesta, kot je Kočevje. Ni še znano, ali bo županu Vladimirju Prebiliču uspelo pridobiti novo Yaskawino tovarno, a podjetnost in pobuda ne moreta škoditi. V času industrije 4.0 še manj kot prej.
