Tiskane izdaje
Novice, povezane z begunsko krizo, imajo včasih pridih bizarnosti. Po eni od njih naj bi prihod begunskih množic razveselil nemško tobačno industrijo, ki leto za letom proda manj svojih izdelkov. Ker je menda skoraj vsak drugi Sirec (pod podatkih WHO 48 odstotkov moških) kadilec, bi se v panogi, v kateri se v Nemčiji na leto »obrne« več kot 20 milijard evrov, po projekcijah prodaja povišala za 810 milijonov cigaret ali en odstotek.
Tudi iz resnih analiz, ki se osredotočajo na številke, nedvoumno izhaja, da bo prihod beguncev v že nekaj letih pripomogel h krepitvi gospodarske rasti. Evropska komisija je v analizi, pripravljeni v okviru napovedi jesenskih gospodarskih gibanj, izračunala, da si od beguncev lahko obetamo več rasti in delovnih mest.
Seveda bodo tranzitne in ciljne države najprej imele stroške, ki zadevajo namestitev beguncev, jezikovne tečaje, izobraževanje ... Ti stroški naj bi se v državah gibali okoli 0,2 odstotka BDP. Na Švedskem, kjer je glede na število prebivalcev beguncev največ, naj bi znašali pol odstotka.
Na srednji in dolgi rok bo bilanca pozitivna, saj po raziskavah, na katere se sklicuje Bruselj, priseljenci iz nečlanic EU dobijo iz državne blagajne manj, kot vanjo plačajo z davki in prispevki. Poleg tega se v državah z bolj starajočim se prebivalstvom s priseljevanjem izboljšuje fiskalna vzdržnost.
Na trgu dela naj bi begunci pripomogli k njegovemu boljšemu delovanju, saj bodo prevzemali službe, za katere domačini niso zainteresirani. A na podlagi prejšnjih izkušenj v Bruslju navajajo, da je učinek na plače manj izobražene delovne sile lahko negativen.
Po bruseljski simulaciji, ki med drugim temelji na predpostavki, da bodo do leta 2017 v EU prišlo tri milijone beguncev in migrantov, bo učinek na BDP v vsakem primeru pozitiven.
Če bi begunci imeli enako strukturo izkušenj kot domačini, bi v EU že prihodnje leto pripomogli k rasti BDP za 0,21 odstotka. V primeru njihove nižje usposobljenosti bi bila rast 0,14 odstotka. K rasti bi pripomogli tako javni izdatki za begunce kot tudi večji obseg delovne sile na trgu.
V Nemčiji kot državi, v katero prihaja največ beguncev, evropska komisija napoveduje pozitivne učinke na BDP vsaj v višini okoli polovice odstotka do leta 2020.
V Nemškem inštitutu za ekonomske raziskave so prišli do podobne ocene. Če bo integracija beguncev uspešna, naj bi se prihodki dosedanjih prebivalcev Nemčije povišali. Tudi če imajo begunci nižje kvalifikacije in so manj produktivni, naj bi bili pozitivni vplivi na gospodarstvo višji od stroškov (namestitve, preskrbe integracije). To bi se zgodilo najpozneje, po pesimističnem scenariju, čez deset let.
