Golo vladanje

Poletni premor, ki si ga avgusta privošči slovenska politična elita, tudi v letošnjih anketah daje pričakovane rezultate. Vročina je, podobno kot katero drugo družbeno aktivnost, vsaj za mesec dni ustavila uradno politično dogajanje. Razmerja sil med političnimi strankami in priljubljenost posameznikov se bodo, takšna, kot so, zgolj premaknila v jesen, ko si bo od toplotne paralize in dopustov opomogla tudi običajna politična dinamika.

Ta razmerja so si v grobih obrisih precej podobna že dolgo. V anketah vodi vodilna stranka opozicije SDS, vodilna vladajoča stranka SMC, si je, kot kaže, nekoliko opomogla od precejšnjega osipa popularnosti v juniju, SD je stabilna na drugem mestu. Podobno je tudi z drugimi strankami, ki sledijo prvi trojici. Razmerja sil so tako skoraj povsem enaka, kot so bila avgusta lani, s to razliko, da bo letošnja politična jesen drugačna. Že konec meseca se bo začela kampanja za referendum o drugem tiru, nato nova interpelacija ministrice za zdravje, konec leta pa še volitve za novega predsednika republike. Vsi ti politični spopadi in merjenja moči bodo bolj ali manj predpriprava na parlamentarne volitve prihodnje leto. To je torej zadnje politično mirno poletje te koalicije.

Ta ima najsrečnejše zvezde od vseh vlad v zadnjih desetih letih, najsrečnejše vsaj kar se zunanjih, torej objektivnih političnih dejavnikov tiče. Gospodarski trendi so stabilni, zunanjepolitične napetosti in trenja ostajajo relativno oddaljena od naših meja, opozicija je ali brezidejna, lunatična ali pa se ukvarja sama s sabo. Tudi odnosi v koaliciji vsaj navzven delujejo dokaj harmonično.

Škoda, da vlada teh treh let ni izkoristila za kakšen ambicioznejši projekt, po katerem bi si jo mogoče celo zapomnili, ampak zgolj za »normalno« golo vladanje.