Halo? Halo!

Pred časom sem na letalu v enem izmed tujih časopisov brala reportažo o tem, kako je preživeti nekaj dni namesto s pametnim telefonom z enim tistim starim − ceglom. In, saj veste: »Več ljudi sem poklical, ker je pisanje sporočil neizrekljivo nerodno, več časa sem gledal v svet okoli sebe, ker zakaj, za vraga, naj pač strmim v tisto neprivlačno napravico za telefoniranje. Pa baterija je zdržala ves teden. Pa vznemirjanja je bilo manj, ker je manj impulzov doseglo čutila ...« No, sama sem namesto tega letošnje poletje zmogla − zdi se mi, da pravzaprav prvič, odkar se mi po rokah valja pametni telefon − preživeti celih šest dni brez interneta. Kar pomeni, da sem dejansko uporabljala svoj pametni telefon skoraj tako kot tistega izpred nevemžekaterega časa. Pa je bilo prav fajn. Svet okoli mene je bil nekako bolj ... miren. In spočit.

Vedno znova sem se otepala teh avantur, ker se mi je zdelo, da so tovrstni pobegi v preteklost, ko je bil svet še »lep in čist«, le dobro usedlano dejanje v enega izmed potrošniških trendov. Z njimi pač vsakič znova ugotoviš, kako brez nečesa ne moreš, ali pa ugotoviš, da za življenje »brez« potrebuješ kup drugih substitutov. Zlo hrani zlo. Ali pa dobro dobro. Kot vzameš.

A vendar − težko bi trdili, da je svet okoli nas miren. Ali pa bolj spočit. Vojska v Siriji je včeraj naznanila, da je prekinitev spopadov, kjer vojna traja že več kot pet let, »klinično mrtva«, dan prej je bilo več mrtvih v napadu na indijsko vojaško oporišče v Kašmirju, še dan prej so se ponovno streljali v ZDA, še dan prej je bilo več deset mrtvih v terorističnem napadu v Pakistanu ... Le nekaj novic zadnjih dni. In to zgolj tistih, ki so pricurljale v glavne medije.

Kako se torej rešiti tega sveta? Eni to storijo tako, da izklopijo naprave in s tem svet okoli sebe, drugi tako, da jih pač − priklopijo.

Za nekaj naslednjih minut bo vaš telefon − telefon begunca.« Tako se glasi obvestilo, ki ga prejmete. Telefon nas popelje skozi zgodbo enega, ki se premika proti Evropi. Oče ga sprašuje, kje je. Pošlje mu SMS ... Zvoki morja, otroški jok, posnetki čolna. Prek klepetalnice Whatsapp izve, da so zaprli mejo. V begunskem zatočišču so nemiri. Vse to je le zgodba enega. Ali pa zgodba vseh.

Njene niti so poleti povezali na BBC Media Action in o tem objavili kratek video, ja, družbenoodgovorne narave.

Baterije zmanjkuje. Telefon ima le še kakšnih pet odstotkov energije. A dovolj, da pošlje obvestilo, ki pravi: »Begunska kriza ne gre stran.« Klik na OK pod tem obvestilom ne deluje ... OK ne reagira. Vse več stiskov. In vsakič nič. OK pod tem obvestilom pač ni OK.

Zdi se, da je poskusov rabe teh naprav z družbenoodgovorno noto vse več. Že pred letom dni sem na festivalu Naprej/Forward imela priložnost spoznati Sirca, režiserja Firasa Fayyada, ki je dvema otrokoma dal telefon s kamero, s katerima sta posnela svojo pot iz Sirije do Švedske. Nastal je dokumentarni film, ki sta ga dejansko, kot poudarja tudi Firas, ustvarila begunca. In zabeležila svojo zgodbo. Takih zgodb, še zlasti bolj osebnih, intimnih, je ogromno. Tu je bil že pred časom Tomo Križnar, ki je elektronske naprave za snemanje delil Nubam v njihovem boju za pitno vodo. Podobno se dogaja, recimo, v Kamerunu, kjer so telefoni postali orodje »nadzorovanja« pretiranega krčenja gozdov. Snapchat je s svojimi orodji, s katerimi si lahko zamaskiramo obraz, v neki kampanji postal sredstvo za izpovedovanje žrtev seksualnih zlorab tako, da se žrtve, ko si s pomočjo aplikacije zakrijejo identiteto, počutijo dovolj varne, da poročajo o zločinu, ki se jim je zgodil. Itn.

V petek so v 28 državah po vsem svetu začeli prodajati sveža modela verjetno najbolj oboževanega telefona sveta. Hja, vrste pred trgovinami so bile, a tokrat ne tradicionalno osupljive kot doslej. Nekateri so prespali na cesti, da bi čim prej prišli do njega, a jih je tokrat veliko kljub temu spalo doma, saj jim je »paket veselja« dostavil poštar do domačega praga. Mogoče je to potrošniški spektakel, a očitno se ga da »zlorabiti« za še kakšen bolj plemenit namen. In tega preprosto ni mogoče spregledati. Ambivalenca dobrega in zla.