Tiskane izdaje
Bil je precej običajen dan. No, če ne upoštevamo begunske krize, ki ji še ni videti konca. Hrvaška je (bila) na nogah; od skrajnega vzhoda države do hrvaško-madžarske in hrvaško-slovenske meje. Zgodbe takšne in drugačne, senzacionalizem in usode tisočev so se mešali.
Dogajalo pa se je še nekaj, skrito marsikaterim očem, ki so bile takrat usmerjene nekam povsem drugam.
Neka agencija, ki zbira prijave za zaposlitev na Irskem, je namreč pripravila v enem od zagrebških hotelov pogovor s kandidati, ki bi si želeli službo na Irskem. Zbralo se je več kot 200 takih, ki hočejo zapustiti Hrvaško in se izseliti. Na Irsko, ki je poleg Kanade že nekaj časa za mlade in brezposelne Hrvate obljubljena dežela in kamor se jih je izselilo že več sto. Indija Koromandija 21. stoletja! Da je hrvaška delovna inšpekcija nenapovedano opravila pregled in agenciji ugotovila menda sporno licenco za opravljanje dela, v tem trenutku niti ni pomembno.
Dejstvo je, da se število mladih, ki se izseljujejo iz Hrvaške in se selijo kamorkoli drugam, povečuje. V zadnjih dveh, treh letih je po uradnih podatkih Hrvaško zapustilo več kot 60.000 ljudi; več kot šteje prebivalcev Pulj in manj kot jih šteje Reka.
»Prodala sem pohištvo, hiša je še v postopku. Žal mi je, vendar tukaj zame ni kruha,« pravi Danijela G., Vatroslav V. pa je za časnik Večernji list dejal, da ima že kupljeno vozovnico za pot na Irsko. »Odhajam, tam bom ostal za vedno,« je še dodal.
Hrvaški analitiki zmajujejo z glavami in se čudijo nad nemočjo države, da bi zaustavila emigracijski val. »Mladi se zavedajo, da se v tujini ne cedita med in mleko. Vendar jim je dovolj poniževanja pri iskanju zaposlitve. V primerjavi s tistimi, ki so pred davnimi leti večinoma odhajali v Nemčijo kot nekvalificirana delovna sila, ima zdajšnji emigracijski val diplome in znanje, ki bi jih sicer več kot potrebovali na Hrvaškem, vendar jih politika niti ne zna niti ne poskuša zadržati,« je za poslovni tednik Lider pred časom dejal Gojko Bežovan, profesor na zagrebški pravni fakulteti.
Državo zapuščajo ljudje različnih profilov, največ pa je tistih z diplomami tehničnih fakultet, informatike in računalništva, sledijo zdravniki in doktorji znanosti. Pravijo, da je to tako imenovani šesti val izseljevanja, ki pa mu še ni videti konca.
Na Hrvaškem še niso pozabili izseljevanj med domovinsko vojno, ko je državo zapustilo najmanj 120.000 ljudi, od katerih se je vanjo vrnil le − vsak peti.
Od konca 19. stoletja se je iz Hrvaške izselilo približno 1,3 milijona državljanov. Največ do prve svetovne vojne, ko je večinoma iz Dalmacije v tujino odšlo skoraj pol milijona ljudi, sledila pa so izseljevanja v času med obema vojnama in takoj po drugi svetovni vojni, ko je Hrvaško zapustilo dobrih 350.000 ljudi, ter konec 60. let, ko je s trebuhom za kruhom iz države odšlo najmanj 300.000 »gastarbajterjev«.
Med temi in zdajšnjimi emigranti je bistvena razlika, opozarjajo na Hrvaškem. Gastarbajterji, ki so večinoma iskali srečo v državah zahodne Evrope, so živeli skromno in denar pošiljali v domovino sorodnikom. Gradili so hiše, si zagotavljali preživetje in delno omogočali razvoj okolja, iz katerega so odhajali. Najnovejši izseljenci vidijo prihodnost samo v tujini, sorodnikom večinoma ne pošiljajo denarja. To, kar se dogaja »doma«, jih kaj dosti niti več ne zanima.
Hrvaška politična elita ne najde pravega orožja, da bi zaustavila izseljevanje mladih. Res pa je tudi, da kar nekaj otrok tako imenovanega hrvaškega bogatejšega sloja že zdaj živi, študira ali ima »takšne ali drugače obveznosti« zunaj »domovine, ki jo imajo tako radi«. Vendar je to neka povsem druga zgodba Hrvaške in njenega trenutka. Hrvaška pa je skozi njihove oči neka povsem druga država kot skozi oči 40-letnika, ki je oni dan čakal na začetek seminarja o zaposlitvi na Irskem. »Kot osemnajstletnik sem se pridružil vojaškim enotam, ki so branile Hrvaško, zdaj zame ni možnosti, še manj priložnosti, da najdem zaposlitev,« je dejal, odločen, da se pridruži morda malo manj vidnemu, a za Hrvaško demografsko sliko prav tako občutljivemu »valu«, ki se vali iz Hrvaške nekam drugam. Najbrž proti Rajski deželi! Ali ta res obstaja, pa ve le malo ljudi ...
