Iščem 113 metrov globine: Več sreče prihodnjič

Včeraj je bilo postavljanje rekorda zaradi slabe vremenske napovedi preloženo na zgodnje jutranje ure. Na lokacijo smo se odpravili že pred osmo uro zjutraj, da bi ujeli še zadnje okno pred slabim vremenom. Vsi smo prispeli ob dogovorjenem času, vendar se je veter že začel krepiti in pojavljati so se začeli neprijetni valovi.

Že ko smo odvrgli sidro na 130 metrov globine, smo opazili zelo močan tok, saj je sidro odneslo daleč od čolna. Tehnični varnostni potapljači, ki bi se morali potopiti na globino 110 metrov in 80 metrov, so morali svoje potope zaradi varnosti odpovedati. Njihov počasni dvig zaradi nevarnosti dekompresijske bolezni traja dve do tri ure in v tem času bi bilo morje že preveč valovito za varen povratek.

Kljub zmanjšanemu obsegu varnosti smo se odločili za potop. Priprave so potekale dobro, vrv smo še enkrat umerili na pravo globino, jo v celoti razpletli in naredili nove zanke, nato pa previli v osmico in zanke zategnili, da se vrv danes ne bi ponovno zapletla.

Opravil sem svoje priprave in kljub vetru se mi je uspelo dovolj ogreti za začetek potopa. Takoj po skoku v vodo so varnostni potapljači ugotovili, da je tok premočan, saj me je že po prvih treh sekundah potopa odneslo več kot pet metrov od čolna, tako da me je ekipa morala potegniti nazaj nanj. Zaradi slabe vidljivosti so me varnostni potapljači hitro izgubili izpred oči. Zaradi tako slabih pogojev so se iz varnostnih razlogov odločili potop prekiniti in me dvigniti na površino.

Po potopu smo pregledovali možnosti postavitve rekorda v ponedeljek. Zaradi službenih obveznosti nekaterih članov ekipe je bila sprejeta odločitev, da je za zdaj postavljanje rekordov ustavljeno. Vsi člani ekipe in tudi sam smo sprva obžalovali tehnično napako, ki je ustavila sobotni sanjski potop. A kmalu smo potegnili črto pod celotni podvig in se optimistično zazrli v prihodnost. Važno je, da se nihče med postavljanjem rekorda ni poškodoval, preživeli smo super čas na morju, med pripravami sem naredil pet potopov, globljih od 90 in sto metrov. Navsezadnje sem postavil nov državni rekord, −106 metrov, kar je tudi najgloblji uradno priznan slovenski potop.

Pred odhodom domov je bilo treba urediti še veliko stvari, ki spremljajo tak dogodek, poravnati račune, pospraviti opremo in čolne. Več kot pol dneva smo potrebovali, da smo lahko odrinili proti domu. Vsi člani ekipe so se podali v svojo smer proti Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Točno opolnoči smo z družino prispeli v Maribor in hitro zaspali v domači postelji.