November je mesec škorpijonov. Škorpijoni imajo radi svoj rojstni dan. Ne vem, ali to velja tudi za druga znamenja, morda niti ne, a poznam kar nekaj škorpijonov, mladih in starih, ki ta dan res dojemajo kot svoj praznik. Celo tako zelo, da praznovanje včasih raztegnejo na več dni.
Z leti navdušenje ne mineva. Škorpijoni se ne sramujejo svojih let; morda ne razglašajo na ves glas, koliko jih štejejo, a se jih ne trudijo skrivati. Ker pa se zdi, da v širši družbi prevladuje prepričanje, kako je praznovanje rojstnih dni po določeni starosti primerno le še ob okroglih obletnicah, starejši škorpijoni praznovanje omejijo na najožji krog prijateljev.
Za mlajše škorpijone to ne velja. Ti nimajo posebnih zadržkov in z veseljem vsemu svetu oznanijo, da slavijo; že nekaj dni prej in še nekaj dni potem. Še več. Škorpijoni, ki so znani kot strastno znamenje, svojih čustev prav nič ne skrivajo. Boji naj se tisti, ki ne deli njihovega navdušenja! S svojim mrkom pogledom izpod čela ga pošteno usekajo. Škorpijoni so pač znani po tem, da strupeno pičijo. Ampak v istih očeh so tudi najbolj bleščeče iskrice in te brez zadržkov delijo z vsemi, ki jih imajo radi.
Mali škorpijoni tudi dobro vedo, kdo so. Že pri petih letih – ko ugotovijo, da ženske za 8. marec dobijo rožice – samozavestno sredi Prešernovega trga v Ljubljani razglasijo: Tudi jaz sem ženska. In, ko končno nastopi dan, ko se prelevijo v slavljenko, za darilo zahtevajo šopek z mašnico. Takšnega kot pritiče odraslim gospem. Že pri najmanjših škorpijonih se tako pokažejo lastnosti, značilne za to vodno znamenje. Škorpijončki namreč znajo biti strastni in lojalni, iznajdljivi in pozorni, pri tem pa tudi nepopustljivi, zamerljivi in ljubosumni. Pa naj še kdo reče, da astrologija ni koristna in eksaktna veda.