Tiskane izdaje
V filmu Volk z Wall Streeta se Jordan Belford loti sleparske borzne operacije, ki ga nazadnje tudi pokoplje. Film je postal slaven po številnih značilnostih - pusti analitiki so med drugim prešteli, da se beseda fuk v njem ponovi vsaj 506-krat - a še najbolj ga zaznamuje resničnost glavnega protagonista, saj je nastal po spominih Jordana Belforda. Ta je kot borznik malo pred koncem tisočletja organiziral ilegalni klicni center, iz katerega so ljudem prodajali nizkocenovne, ničvredne delnice, velikokrat celo neobstoječih podjetij, ki da naj bi imele fantastične možnosti rasti. Ker je bila njegova ekipa zelo uspešna, so začele te delnice res silovito rasti kot balon, dokler seveda ni počil, ko je prišlo do vnovčevanja dobičkov.
Jordan je odsedel 22 mesecev zaradi goljufije, in nazadnje zaslužil s prodajo svojih spominov; metoda lažnivega klicnega centra - boiler room ali kotlovnica po naše - pa živi naprej. Trenutno njena najbolj znana izvedba so klicni centri, ki ciljajo predvsem na Kitajce bodisi na Kitajskem ali kjerkoli drugod, kjer so kitajske skupnosti. Njene žrtve niso le naivni, neuki ali starejši ljudje, kot skuša to pogosto prikazati Kitajska, ampak tudi uspešni mladi poslovneži, ki bodisi nasedejo obljubam o hitrem dobičku bodisi jih izsiljuje s prevaro izvabljenimi golimi fotografijami. Tehnik za zvabljanje žrtev v past je veliko, lovci nanje pa so največkrat Tajvanci ali sami Kitajci. Samo v zadnjih sedmih letih, odkar je začela Kitajska to goljufijo odstranjevati, je bilo v Aziji prijetih 7.700 usumljencev, večinoma Tajvancev.
Pred nekaj tedni so tudi pri nas policisti v sodelovanju tako s kitajsko kot s tajvansko policijo, razbili tri klicne centre v Sloveniji. Po podatkih iz zaupnih virov so prijeli 63 Tajvancev, ki so jih zalotili dobesedno med delom. Glavni organizatorji so menda pobegnili, zaloteni Tajvanci pa so bili, tako policija, v svoje delo prisiljeni kot žrtve trgovine z ljudmi.
Način delovanja slovenskih kotlovnic je bil podoben kot drugod po svetu. Klicarili so v glavnem na Kitajsko in ljudi prepričevali v sklepanje nekakšnih pogodb - pogost recept je, da se izdajajo za lažne zavarovalničarje ali farmacevte - na podlagi katerih žrtve nato nakažejo denar na bančne račune goljufov. Posebnost našega primera je, da so policisti odkrili, da so bili klicatelji v bistvu prisiljeni v suženjsko razmerje, vsaj glede na stotine ostalih člankov, ki so na to temo dosegljivi na spletu.
Nekatere poznavalce je takšna ugotovitev policije presenetila. Drži, da so klicatelji garali kot sužnji; fotografije, ki jih je policija posnela v njihovih prostorih, kažejo zložljive mizice, eno poleg druge, med seboj ločene le s penastimi pregradami, za katerimi so delali. Na mizicah so sklede z jedmi, kar nakazuje, da so bili "sužnji" tako delavni, da so si obed prinašali kar k mizi, da ne bi izgubljali preveč časa. Na pregradicah nalepljeni papirčki pa dajo sklepati, če pustimo domišljiji prosto pot, da so na njih napisana navodila, kako ravnati v posameznih fazah pripravljanje prevare.
Čas je dragocen, saj je treba priklicati ogromno številk, preden se kakšna žrtev tudi ujame. Toda, ko se, takrat lahko prevaranti računajo na bogat izplen - in klicatelji, če res niso sužnji, s tem tudi zelo dobro zaslužijo. V Kambodži, kjer so lani v samo enem mesecu aretirali več kot 400 Kitajcev in Tajvancev, sicer pa že več kot 1200, so klicatelji menda zaslužili celo do 70 tisoč dolarjev - na teden. Če se iz domišljije vrnemo k zdravi pameti, lahko mirno sklepamo, da takšne goljufije ne morejo biti uspešne, če ni klicatelj res dobro motiviran. Ne poznam podrobnosti, a rekel bi, da nekdo, ki bi ga silili v takšno delo, ne more biti zelo prepričljiv po telefonu, niti ne more ustvariti nujnega zaupanja žrtve za izpeljavo prevaro.
Kambodža, ki je znana tudi kot tesna zaveznica Kitajske, je vse osumljence, ne ozirajoč se na tajvansko dejansko suvereno državnost, izročila Kitajski. Tajvan je, kot vsakič v takšnih primerih, seveda protestiral, a izročenim osumljencem to ni prav nič pomagalo. Obsojeni so bili na Kitajskem v skladu z zakonodajo, ki je za tovrstna kriminalna dejanja nekajkrat strožja kot tajvanska. Medtem ko na Kitajskem goljufom naložijo do 15 let ječe, v nekaterih vzorčnih primerih so izrekli tudi že dosmrtne zaporne kazni, jo ti na Tajvanu odnesejo s precej blažjimi kaznimi.
Slovenija Tajvana uradno ne priznava kot samostojne države, vendar pa pri pomembnih zadevah ločuje med Tajvanci in Kitajci. Slednji smejo obiskati Slovenijo le z vizumom, medtem ko ga Tajvanci za vstop v našo državo ne potrebujejo. S kitajskega veleposlaništva so Slovenijo kot je bilo pričakovati, pozvali izročitvi vseh aretiranih Tajvancev, saj, da ti niso žrtve trgovine z ljudmi ali nezakoniti priseljenci, ampak goljufi.
Zadeva ima poleg kriminalne torej tudi politične razsežnosti. Peking namreč tudi s takšnimi ukrepi krepi ofenzivo proti Tajvanu in načrtno zmanjšuje tajvanski manevrski prostor v mednarodni skupnosti. Hkrati pa se poraja tudi vprašanje, kako to, da so žrtve teh prevar predvsem Kitajci, ne poročajo o pa o njih s Tajvana. Če so tudi tam žrtve, je čudno da mediji o njih ne poročajo, saj je Tajvan demokratična država, še posebej v primerjavi s Kitajsko.
Morda pa gre, razen za kriminalno dejavnost, ki je napravila že za milijarde dolarjev škode, tudi za obliko specialne protiofenzive malega Tajvana proti kitajskemu Goliatu. Različne kuhinje in kotlovnice so pač sestavni del zapletenih mednarodnih odnosov.
