Müsli in rüsbe: VIS TBC

Špasen mesec je minil od mojega zadnjega zapisa, posejan povečini s počitniškim preseravanjem.

Najprej smo se familjarno spokali na prelestni otok Vis, tam pa lep teden preživeli rentajoč hišico, ki jo je v povsem samotnem zalivu za lastno rabo zgradil najaktivnejši hrvaški lovec na rdeče korale, a jo do svoje vrnitve iz tujine za male pare oddaja naši sličnim osemčlanskim ekipam. Hiška je bila božansko zasidrana tik ob morju, z lastnim pomolom in orjaškim zunanjim kaminom, v katerem bi lahko pekel odojka, a ki smo ga raje rabili za žarjenje rib, kupljenih od edinega zalivskega soseda: sreča je hotela, da se je preživljal prav s puljenjem spolzke zalege iz mokrih šap morja.

Ribje večerje so sicer veselje povzročale predvsem mojim cimrom, sam pa sem se kot edini amorskofag tolažil z žvečenjem orjaških kosov pljučne pripeljanih z Ljubljane. Ker moja averzija do podvodne hrane običajno pri presoljenih morjanih vzbuja posmeh, naj v svoj bran povem, da sem bržčas preklet z nekakšno okvaro brbončic, saj ob okušanju mesa izpod valov čutim predvsem okus po njegovem nekdanjem okolju: ne gre torej toliko za to, da rib ne bi maral, pač pa da mi v ustih vzbujajo prej vtis utapljanja kot pa večerje. Kaj se hoče.

Ilustracije: Izar Lunaček

In resumen smo se imeli nepopisno luštno, a ker svaljkanje po plaži v družbi gole dece ni hvaležno za zabavne opise, naj omenim le najspektakularnejši večer, ko smo šli rojstni dan enega od sopotnikov zalit z večernimi koktejli v legendarno fortico - angleško trdnjavo našopirjeno nad glavnim mestom malega otoka. Med trkanjem s kozarci nas je zapazil lastnik luksuznega esteblišmenta in iz čiste muhave velikodušnosti, ki je tako često lastna ekstremnim skeširancem, za nas pripravil ad hoc gratis zabavo. Tako smo ob zastonj didžej setu in celi ledeni banji vina vkup z vse bolj psihotično deco na grajskem dvorišču rajali pozno v noč. Svašta.

Ker eden pač ni dovolj, je naša družinska celica dopust še za en teden podaljšala na Lošinju, kjer se je mudil moj v Švico preseljeni psihiatrični prijatelj (čigar razkošno toskansko poroko sem lani popisoval tule) in kralj samopovabljencev je spremstvu zagotovil sedem dni zastonj svaljkanja pod še eno čudovito, z žari, vrtovi, hitrimi čolni in dobro družbo opremljeni streho. Tu se nam sicer ni posrečil noben tako opisno impresiven večer, kot je bil viški fortiški, a moram reči, da ga ob tistih večernih vožnjah prek lošinjskega kanala, v poskakujočem gumenjaku, z od morja srečno utrujeno deco v naročjih, mimo jat delfinov obsijanih z zahajajočim soncem, nismo niti za hip pogrešali.

Nazaj doma sem se takoj vrgel v postavljanje razstave legendarnega Mladininega risarja in neizpodbitno najboljšega podalpskega striparja Tomaža Lavriča v naši improvizirani striparniški galeriji. Razobes TBC-jevih del smo sicer svečano otvorili prejšnji torek, a v Pritličju poleg Mestne hiše jih lahko občudujete še do konca avgusta. Več o razstavi si lahko preberete na FB, tule pa naj omenim le, da se jo splača prit pogledat že zavoljno originalov mojstrovih od devetdesetih iz javnosti povsem odsotnih klasikov, kot sta politična akcionerja Mirjana in Azzardo d'Amore v prvi sobi, ter šopka ročno barvanih naslovnic Mladine iz iste dekade v drugi. Za prste obliznit!

V ateljeju trenutno še naprej montiram stare pejdže žiraf v prvi issue za Amere (tule imate še enega za tejster:)

sicer pa z družico vkup uživava ob odsotnosti mikroba, ki se je prvič odpravil za cel teden na dopust s starimi starši. Svaljkava se, žvaliva in žurava, da je veselje. Le vsake toliko naju pograbi čudna, odvisnosti od drog slična potreba, da bi malčka za kak hip dobila predse, ga na vso moč stisnila, pocmokljala in pogrizla (ne vem zakaj, itak se nikoli ne pusti) in ga nato spet bliskovito vrnila v naročje krušnih skrbnikov.

Reč je res sumljivo podobna abstinenčni krizi: tako je, kot če ti po daljši vzdržnosti noro zapaše cigaret, a ti je že po dveh dimih žal, da si ga sploh prižgal.

Kakorkoli že, malo mamilo se vrne danes popoldne in ko boste tole brali, bova že na poti na najin prvi daljši solo mantrip na Cres. Po mojem bo ful špas, upam le, da ne overdoziram: če me najdejo pod borovci in mi od povsod mezijo bebeji, veste, kaj me je pokopalo.

Zdravstvujte in se spet beremo prihodnjič,

I

***

Izar Lunaček živi, riše stripe, piše članke, pije in hodi. Včasih tudi je in vozi kolo. Ima nekaj brade in penis. Rojen je v petek poleti.