Izmuzljiva internetna nevtralnost

V Sloveniji jo imamo uzakonjeno in je zdaj na prvi resni preizkušnji, v ZDA je postala politična tema št. 1.

Objavljeno
12. november 2014 15.16
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Slovenija je bila ena prvih držav, ki so uzakonile nevtralnost interneta. Vseeno pa med ameriškimi polemikami o tej pomembni temi lahko ugotovimo, da zakon morda ne onemogoča vseh operaterskih zlorab. 

Pojem in načelo internetne nevtralnosti je pred leti skoval profesor na univerzi Columbia Tim Wu, tudi avtor več knjig o zgodovini in obvladovanju telekomunikacij in interneta, nedavno pa za malenkost neuspešen pretendent v demokratskem boju za kandidata za viceguvernerja zvezne države New York. Na kratko povedano to načelo predpostavlja, da je ves internetni promet enakovreden (»nevtralen«), prav tako ne sme biti razlik med napravami v omrežju in uporabniki. 

V praksi to pomeni, da vse potuje enako hitro, brez omejitev ali blokad, da imamo vsi dostop do vseh vsebin brez kakršnih koli diskriminacij. Da mi operater ne upočasnjuje ali celo preprečuje dostopa do storitev, ki mu niso všeč, recimo youtuba in skypa. Ali daje prednost svojim storitvam, pri katerih bi se vsebina nalagala hitreje. Tudi kaj takega se je v Evropi že dogajalo, v Sloveniji pa na srečo ne. Ali tega vsaj opazili nismo. 

So pa tudi pri nas operaterji začeli ponujati storitve na način, ki mu v angleščini rečejo »zero rating«, po slovensko pa bi bila najbližja ustreznica brezplačen prenos podatkov. Za določene storitve so podatki - v mobilnem omrežju, v fiksnih tako ali tako (še) ne poznamo omejitev prenosa podatkov - zastonj in ne štejejo v zakupljeno mesečno količino. Telekom tako spregleda prenos podatkov za glasbeno storitev deezer, bilo pa je še nekaj drugih primerov. Tudi ameriški operater T-Mobile počne nekaj podobnega za storitve pretočne glasbe, Wikipedia in Facebook sta v nekaterih azijskih državah, kjer večina ljudi nima naročnine na internet, dosegla, da sta dostopna zastonj. 

Svet za elektronske komunikacije (SEK) pod vodstvom Dušana Cafa je Telekom prijavil Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki mora zdaj razsoditi, ali Telekomova praksa zastonjskega prenosa podatkov za eno storitev krši internetno nevtralnost ali ne. O tem ni enotnega mnenja niti na ravni Evropske unije, celo zdaj že nekdanja komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je menila, da gre bolj za vprašanje konkurence kot internetne nevtralnosti. V SEK-u so prepričani, da so zaradi zastonjskega deezerja diskriminirane druge podobne storitve in da operaterji zaradi takih potez nimajo volje zniževati cen prenosa podatkov. 

Uporabniki, ki se jim zdi fino, da pretakajo glasbo in imajo še vedno na voljo vse zakupljene gigabajte, seveda težko razumejo, kaj je s tako prakso narobe. To bomo poskušali pojasniti v člankih o internetni nevtralnosti. Danes začenjamo to temo s pregledom dogajanja v ZDA, sledi pa še bolj poglobljen vpogled v nevtralnostne dileme.